DECEMBER 2010
Razstava ob 100. letnici slovenskega lutkovnega gledališča v oknih Lutkovnega gledališča Ljubljana
December 2010 – februar 2010
MILAN KLEMENČIČ (1875-1957),
slikar, scenograf, eden pionirjev slovenske barvne fotografije, predvsem pa oče slovenskega lutkovnega gledališča, se je rodil v Solkanu. Po gimnaziji je nadaljeval šolanje na slikarskih akademijah v Benetkah, Milanu in v Münchnu. Z lutkami se je srečal že kot otrok v Gorici, kamor je občasno prihajal znani italijanski lutkar Reccardini. Kasneje je Milan zahajal v italijanska in nemška lutkovna gledališča, kar ga je navdušilo, da se je tudi sam posvetil malim odrskim junakom.
22. decembra 1910 je na svojem domu v Šturjah pri Ajdovščini odprl vrata Malega marionetnega gledališča s prvo slovensko lutkovno premiero Mrtvec v rdečem plašču. V naslednjih letih je uprizoril na tem odru še sedem iger. Žal pa je to njegovo prvo ustvarjalno obdobje prekinila svetovna vojna.
Po vojni se je z družino preselil v Domžale in nato v Ljubljano, kjer ga je ljubljanski gledališki konzorciju postavil za vodjo Slovenskega marionetnega gledališča, prvega (pol)poklicnega lutkovnega gledališča v takratni Kraljevini SHS. Otvoritvena predstava Poccijevih Čarobnih gosli je bila 20. januarja 1920 v dvorani ljubljanskega Mestnega doma. Tako kritika kot publika sta novo pridobitev sprejeli z navdušenjem in zanjo se je ogrevala vrsta znanih slovenskih kulturnikov. A žal so se kmalu začele kopičiti finančne in druge težave in gledališče je po štirih letih, petnajstih premierah in stopetih uprizoritvah omagalo.
K svoji veliki ljubezni – k lutkam, se je razočarani Milan spet vrnil šele deset let kasneje z gledališčem Miniaturne lutke. Zastor se je prvič dvignil 26. aprila 1936 ob predstavi Poccijeve igre Sovji grad. Predstave za povabljene so se spet odvijale v domači dnevni sobi. To je bilo obdobje umetnikove zrele ustvarjalnosti, ki je dosegla svoj vrhunec leta 1938 s predstavo Doktor Faust, ki je slovensko lutkovno umetnost čez noč postavila ob bok najboljšim evropskim dosežkom.
Na srečo je gledališče Miniaturne lutke ostalo nedotaknjeno in obe predstavi je pred leti oživilo Lutkovno gledališče Ljubljana. Postali sta del njegovega železnega repertoarja, obenem pa “živi” del izjemno dragocene lutkovne zapuščine, ki jo je prav tako prevzelo LGL in jo uredilo v stalno muzejsko zbirko, ki občasno gostuje v drugih deželah, drugih mestih in drugih prostorih, kjer razstava dobiva nove dimenzije in kjer se ta dragoceni delček slovenske kulturne dediščine odkriva vedno novim občudovalcem. Milan Klemenčič, lutkovni umetnik evropskega formata, si je to prav gotovo zaslužil, saj je v njegovem plodnem življenju vse prevečkrat ostajal nerazumljen.
Matjaž Loboda
