SNEŽNA KRALJICA
Dramska predstava
Hans Christian Andersen – Andrej Jaklič
Režija: Tijana Zinajić
Dramatizacija: Andrej Jaklič
Scenografija: Branko Hojnik
Kostumografija: Matic Hrovat
Glasba: Tim Kostrevc, Luka Jamnik
Gib: Primož Bezjak
Lektura: Lena Vastl
Asistentka scenografa: Urša Vidic
Oblikovanje luči: Srečo Brezovar
NASTOPAJO:
Gerda: Kaja Tokuhisa k. g.
Kaj, Princ: Jan Bučar
Snežna kraljica: Nina Ivanič
Zlodej: Jernej Kuntner
Starka, Razbojniška deklica, Laponka: Alenka Tetičkovič
Krokar, Golob, Jelen: Iztok Jereb
Premiera: 1. december 2011, Šentjakobski oder LGL
Vodja predstave in tonski mojster: Aca Ilić
Oblikovanje maske: Špela Kink Bravničar
Lučni mojster: Srečo Brezovar
Odrska tehnika in rekviziterja: Darko Nedeljković, Tomo Hvastja
Garderoberka, frizerka in maskerka: Mihaela Majcen
Izdelava scene in kostumov: Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec, Mitja RitmaničVerica Hrovat, delavnica Šentjakobskega gledališča, Delo osvobaja d.o.o.
Izdelava lutk: Jože Lašič
Pravljica Hansa Christiana Andersena, ki je hotel biti igralec, romanopisec in dramatik, postal pa je eden izmed najbolj priljubljenih avtorjev otroških pravljic, je zgodba o dveh prijateljih, zgodba o iskanju izgubljene polovice, o odpuščanju, odrešitvi, ljubezni in odraščanju.
Hudobni škrat je izdelal zrcalo, ki je kazalo najgrše in najslabše plati ljudi. Odsev lepega se je spačil v grdo, resnica je postala laž, iz dobrote je velo sovraštvo. Poslal je zrcalo širom sveta in z njim kvaril ljudi, dokler se niso skoraj vsi zdeli sebi in drugim grdi, umazani in pokvarjeni. A to mu ni bilo dovolj, hotel je spriditi tudi nebo. Više in više je dvigoval zrcalo v svojem pohlepu, vse hitreje, vse močneje, dokler se zrcalo ni raztreščilo na milijone, bilijone, kvadrilijone drobnih koščkov, ki so se razpršili po svetu. Še zdaj se koščki vrtinčijo po nebu in kadar se komu zarijejo v oko, ta ne vidi več lepega. Komur se zarijejo v srce, ta postane hudoben …
V velikem mestu, kjer je bilo toliko ljudi in hiš, kjer ni niti dovolj prostora, da bi imel vsak človek majhen vrt, in kjer se mora večina zadovoljiti s cvetlicami v lončkih, sta živela dva siromašna otroka, Kaj in Gerda, ki sta imela malo večji vrt kakor en sam cvetlični lonček. Bilo je poletje in njune vrtnice so bile čudovite. Poletje je minilo, prišla je jesen in za njo zima.
Vrtnice odcvetajo,
tiho se obletajo –
v novoletne jelke čar
vodi nas čas vladar.
PREBERI SI kritiko v Delu.
PREBERI SI gledališki list.
Fotogalerija predstave
