CIRKUS ŠARDAM
Dramska predstava
Daniil Harms, Ravil Sultanov
Koprodukcija Lutkovnega gledališča Ljubljana in Zavoda Bufeto
Prevod in svetovanje: Vida Cerkvenik Bren, Jaša Jenull
Priredba in dramaturgija: Elena A. Nevežina
Režija: Ravil Sultanov
Kostumografija in likovna podoba: Katarina Zalar
Scenografija: Ravil Sultanov
Avtor glasbe: Davor Herceg
Odrski gib in trening igralcev: Natalija Sultanova
Oblikovanje luči, izdelava videoprojekcij: Jaša Jenull
Oblikovanje tona: Emil Koprivc
Izvedba songa: Rok Matek
NASTOPAJO:
Cirkuška družina Šardam:
Direktor cirkusa: Jernej Kuntner / Ravil Sultanov k.g.
Klovn, njegova žena: Barbara Kranjc k.g. / Natalija Sultanova k.g.
Mademoiselle Arabella, njuna hči: Nina Ivanič
Matilda Derdidas, dreserka in »družinska prijateljica«: Alenka Tetičkovič
Vertunov-o: Romeo Grebenšek k.g.
Animator lutk: Marko Velkavrh
Premiera: 1. december 2009, Šentjakobski oder
Tehnični vodja: Jure Žnidaršič
Vodja predstave: Emil Koprivc / Aca Ilić
Koordinatorka, organizatorka: Špela Juntes
Luč: Srečo Brezovar, Mirsad Vrević
Videoprojekcija: Aca Ilić
Izdelava lutk: Barbara Bulatović
Izdelava kostumov: Vlasta Podlogar
Izdelava scene: Emil Koprivc, Darko Nedeljković, Tomo Hvastja, Jože Zalar ml., s.p.
Rekviziterska in odrska dela: Tomo Hvastja, Darko Nedeljković
Garderoba: Mihaela Majcen
Ruski pesnik avandgardist nadrealist in predstavnik absurda je bil rojen 1905 leta v Sankt Petersburgu. Spada med tiste ruske umetnike, ki jih literarna zgodovina na novo odkriva. Zlasti njihova dela za otroke. Cirkus Šardam je igra absurdnih situacij, ki jih uprizarja cirkuška družina, ki sebe poimenuje ženski cirkus a zaradi pomanjkanja ženskih klovnov se mora v žensko napraviti tudi vodja cirkusa, ki vara svojo ženo soigralko s članico cirkusa nosečo Matildo. Nastope moti tudi državljan Vertunovo, ki je zaljubljen v Arabelo hčerko cirkuškega para in najmlajšo predstavnico cirkusa. Na vsak način si želi priti in nastopati a mu to nenhno preprečuje vodja cirkusa in oče Arabele. V točki Akvarija z morskim psom, Vertunova požre Matildin hišni ljubljenček morski pes. Vertunovu pred tem uspe najti zamašek od avarija in voda odteče in morski pes na suhem umre. Toda Vertunovo je še živ in vodji iz morskega psa ven govori, da si želi nastopati. Ta mu končno na zadovoljstvo vseh dovoli, saj ga prepozna kot rešitelja, ker je izpustil vodo da je pes poginil in je tako nevarnost minila. V trenutku sreče rodi še vso igro noseča Matilda. Na presenečenje vseh ovco. Kot simbol čistosti in nedolžnosti, ki jo vsa družina sprejme za svojo.
Igra je sestavljena iz točk absurda in preigravanja nesmislov. Ki se gibljejo na meji videza in resničnosti. Igra, ki jo gledamo, zaradi njene drugačnosti z drugačnimi očmi. Je kontraverzna, kot avtor, pesnik in pisatelj, Daniil Harms!
Fotogalerija predstave
GOSPOD PEPI IN ČRVIČEK ARTUR
Dramska predstava
Barbo Lindgren
Predstava je primerna za gostovanja v manjših dvoranah.
Prevod: Vanda Vremšak - Rihter
Režija: Ivica Šimić
Scenografija: arh. Gorazd Ravnikar
Kostumografija: Emina Kaliman
Glasba: Igor Karlić
Oblikovanje luči: Srečko Brezovar
NASTOPATA:
Iztok Valič in črv Artur
Inspicient: Aca Ilić
Ton: Emil Koprivc, Aca Ilić
Luč: Mirsad Vrević
Odrska dela: Tomo Hvastja, Miki Nedeljković
Izdelava scene: Jože Sinjur
Poslikava: Dore Južna
Barbo Lindgren, hčerka znane avtorice »Pike nogavičke«, je že uveljavljeno ime. Z igro Črviček in gospod Pepe je dosegla velik uspeh in prav je, da jo spoznajo tudi naši otroci. Zgodba govori o osamljenem človeku, ki na enem izmed svojih vsakodnevnih sprehodov naleti na črvička v stiski in strahu pred vrano. Pepe ga reši in postaneta dobra prijatelja in le to obema polepša dan. Prijateljstvo pa prinaša tudi obveznosti in določeno mero prilagajanja, kar je preizkušnja za oba hkrati pa spoznata njegovo vrednost. Rdeča nit je tako podobna vsem tistim spletanjem prijateljstev, ki jih otroci v odnosih med seboj tako dobro poznajo. Predstava je namenjena najmlajšim in Malemu odru, je mobilna in s tem dopušča možnost številnih gostovanj po vrtcih in šolah.
Fotogalerija predstave
PETER KLEPEC
Dramska predstava
Marjan Bevk po motivih Franceta Bevka
Predstava je namenjena samo za gostovanja.
Režija: Marjan Bevk
Scenografija: Mojca Valič
Kostumografija: Emina Kaliman
Glasba: Mirko Vuksanovič
Oblikovanje luči: Srečo Brezovar
NASTOPATA:
Maja Martina Merljak
Jan Bučar
Inspicient, rekviziter: Aca Ilić
Luč: Mirsad Vrević
Ton: Emil Koprivc
Odrska dela: Tomo Hvastja, Darko Nedeljkovič
Izdelava scene: Jože Sinjur
Izdelava kostumov: Mojca Rodman
Garderoba: Emina Kaliman
Izročilo pravi, da Petru Klepcu moč ni bila dana od vselej. Najprej je bil le šibek pastirček, izpostavljen nasilju močnejših vrstnikov. Ko je nekoč pred sončno pripeko z vejevjem zaščitil spečo gorsko vilo, mu je ta v zahvalo podarila nadnaravno moč, s katero je svoje mučitelje spravil k pameti. Opustil je pastirjevanje in okoli domače bajte iztrebil zemljo, ki je njemu in njegovi materi poslej dajala kruh. Namesto bajte si je zgradil hišo. Strešno gredo je menda napravil kar iz drevesa, ki ga je izruval v bližnjem hribu in na hrbtu pritovoril v dolino.
Ko so v Obkolpje prihrumeli Turki in s konji udrli tudi v osilniško cerkev, je Peter domači fari prihitel na pomoč. Med potjo je izdrl smreko in z njo Turke pognal iz doline. Cesar ga je, ve povedati izročilo, iz hvaležnosti oprostil davkov in mu podelil pravico do lova.
Predstava Peter Klepec v dramski obdelavi in režiji Marjana Bevka, s tremi igralci, bo scensko glasbena pripoved o slovenskem fantiču, ki je bil zaradi dobrega dela nagrajen z močjo in je to moč uporabil za obrambo svoje vasi (dežele) in pomoč ljudem. Ni pa te moči izrabil v slabe namene.
Motivsko se bo dramatizacija naslanjala na istoimensko povest pisatelja Franceta Bevka.
Fotogalerija predstave
MIŠI V OPERNI HIŠI
Dramska predstava
Vinko Möderndorfer
Režija: Vinko Möderndorfer
Scenografija: Jože Logar
Kostumografija: Meta Sever
Glasba: Bojan Jurjevčič Jurki
Oblikovanje luči: Srečo Brezovar
NASTOPAJO:
Kunigunda, Miška Aida, Julija: Nina Ivanič
Miška Toska, Pevka: Maja Martina Merljak
Mišek Romeo, Mišek Rigoleto: Jan Bučar
Mišek Zigfrid, Dirigent, Operni strah Janez: Jernej Kuntner
Pripovedovalec: Zvone Hribar
Inspicient, rekviziter: Aca Ilić
Luč: Mirsad Vrević
Ton: Emil Koprivc
Izdelava kostumov: Irena Rus Delo, Jože Koprivec, Mojca Rodman
Garderoba: Mihela Majcen
Odrska dela: Tomo Hvastja, Darko Nedeljković
Kaj ima vsaka prava in velika operna hiša? V njej delajo pevci, režiserji, direktor, garderoberke ... Kadar je predstava, operno hišo napolnijo ljudje, gledalke in gledalci ...
Vsaka dobra operna hiša pa ima tudi svoj operni mišji zbor. V vsaki operni hiši, ki da kaj nase, prebivajo tudi miši. MIŠI V OPERNI HIŠI.
In naša igrica, v kateri se bo tudi pelo in plesalo, kot se za operne hiše spodobi, govori o prav posebni mišji družini. Spoznali bomo miška Romea, očeta miša Zigfrida, mamo miš Konigundo in še mnoge druge zanimive mišje osebe. Zabavali se bomo in smejali, ko bomo videli, kaj vse se lahko zgodi, če se veliki operni primadoni v lasuljo zaplete micena miška. Srečali pa bomo tudi čisto pravega mišjega opernega duha, kajti nobena res dobra opera ne more obstajati, če v njej ne straši kakšen prisrčen mišji duh.
Skozi dogodivščine miška Romea in njegove družine pa bomo mimogrede spoznali tudi opero. In upam, da jo bomo čisto malo tudi vzljubili, tako kot so jo miške, ki so se v njej naselile pred mnogimi mnogimi leti in v njej ostale vse do danes.
Fotogalerija predstave
KRAVA ROZMARI
Dramska predstava
Andri Beyeler
Režija: Branka Bezeljak
Prevod: Vanda Vremšak Richter
Dramaturgija: Mojca Kreft
Scenografija in likovna oprema: Dušan Fišer
Pesmi: Zoran Predin
Glasba in oblikovanje zvoka: Rok Predin
Gib: Majda Fridl
Kostumi: Stanislava Vauda Benčevič
Maska: Sonja Murgelj
Tehnika: Srečo Brezovar
Oblikovanje: Darko Ferlinc
Sodelavci: Dragica Breskvar, Jože Zajec, Nevenka Dobljekar
NASTOPATA:
Barbara Lapajne Predin
Iztok Valič
Uprizoritev so omogočili:
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
BIOPROD d.o.o. Goethe-Institut Ljubljana in Art Biro d.o.o.
Dramsko besedilo Krava Rozmari je uspešnica v mnogih evropskih gledališčih za otroke in mlade. Samo v sezoni 2005/06 je doživela šestindvajset uprizoritev v različnih gledališčih in je med najpogosteje uprizorjenimi igrami za otroke, največ v nemškem jezikovnem prostoru.
Preprosta zgodba o kravi Rozmari in kmetu, osrednjima likoma te igre, je poetična satira o strpnosti, drugačnosti in tudi multikulturnosti. V napetih dialogih in številnih komičnih situacijah s poetičnim jezikom govori o pogumu ostati zvest samemu sebi s svojimi slabostmi in napakami vred. Stvari so takšne, kot pač so: krava nerga, kokoš kokodaka, pes laja, svinja kruli …, pa vendar lahko vsi skupaj živijo v sožitju in miru, če se spoštujejo.
Besedilo otrokom in odraslim z bliskovitimi menjavami pripovedovanja in igre spodbuja domišljijo, jih vabi k sodelovanju v igri in hkrati zabava.
Fotogalerija predstave
ITAK MAŽI
Dramska predstava
Silvija Šesto
Dramatizacija: Ladislav Vindakijević
Prevod: Sonja Dolžany
Režija: Ladislav Vindakijević
Scenografija: Dinka Jeričević-Frangeš
Kostumografija: Emina Kaliman
Glasba: Adriana Kramarić
Oblikovanje luči: Srečo Brezovar
NASTOPAJO:
Mama Milka: Alenka Tetičkovič
Maži: Jernej Kuntner
Ivzy: Maja-Martina Merljak
Piksi: Jan Bučar
Inspicient, rekviziter: Aca Ilić
Luč: Mirsad Vrević
Ton: Emil Koprivc
Odrska dela: Tomo Hvastja, Darko Nedeljković
Garderoba: Emina Kaliman
Itak Maži je tekst sodobne hrvaške avtorice za otroke in mladino in je trenutno eden najbolj popularnih in odmevnih na Hrvaškem. Zgrajen je iz slik in zgodb otroškega vsakdana znotraj urbane družine. Desetletni deček Maži med igro in poigravanji ter različnimi pričakovanji staršev, starejše sestre in mlajšega brata doživlja svoje življenje in prve probleme, ki jih družinsko življenje prinaša. Skozi medsebojne odnose išče tudi prve odgovore na vse, kar se okrog njega dogaja in za kar ne najde vedno pravega odgovora. Beseda teče o petčlanski družini, kakršnih je danes veliko, z vsemi medsebojnimi odnosi, ki so primerni času in dobi odraščanja posameznih otrok znotraj družine. Gre za generacijske razlike, prva spoznanja, zaljubljenosti, različna doživljanja v medsebojnih odnosih, ki so značilni za družinsko življenje. Pojavlja se prvi kritični pogled na vse dogajanje v družini in na posamezne člane družine, medsebojno rivalstvo in nerazumevanje, prvi poizkusi uveljavljanja svojega stališča kot najpomembnejšega in edino veljavnega. Tako se skozi predstavo mladi gledalec lahko identificira s katerim koli članom te družine in se istočasno preko drugih likov sooči s kritiko o njem. Predstavo odlikuje življenjski in neposreden humor, koncentriran in razpoznaven v vsakodnevnih situacijah, v katerih lahko otroci spoznajo sebe in okolje, v katerem živijo.
Fotogalerija predstave
V OZVEZDJU POSTELJE
Dramska predstava
Boris A. Novak
Režija: Vinko Möderndorfer
Scenografija: Jože Logar
Kostumografija: Meta Sever
Glasba: Bojan Jurjevčič – Jurki
Oblikovanje luči: Srečo Brezovar
NASTOPAJO:
Ana, Zvezdina: Nina Ivanič
Anina Mama, Zvezdona: Alenka Tetičkovič
Zvezdana: Maja Martina Merljak
Satelit, Hotelir, Paznik: Jan Bučar
Inspicient, rekviziter: Aca Ilić
Luč: Mirsad Vrevič
Ton: Emil Koprivc
Izdelava kostumov: Irena Rus Delo, Jože Koprivec, Mojca Rodman
Garderoba: Mihela Majcen
Odrska dela: Tomo Hvastja, Darko Nedeljković
Zgodba pesnika in velikega prijatelja otrok Borisa A Novaka V ozvezdju postelje je velika zvezdna čarovnija! Čarobnost vesolja se nam skozi malo zvezdico, junakinjo tega potovanja, približa na doseg roke. Boris nam vesolje in veselje nad veselostjo vesoljskega potovanja premakne v našo sobo, v našo posteljo in v naše duše. Vragolije, ki jih počne mala zvezdica s svojo prijateljico so tako vsakdanje, tako prepoznavne, tako zabavne in hkrati tudi tako poučne, pa ne na tisti zoprni, šolski način, da bodo prevzele otroke in tudi njihove starše. Starši se bodo spomnili otroštva in bodo za vesoljni hip, kolikor traja predstava, spet postali otroci. Otroci pa bodo veseli, da so otroci in, upam, da bodo spoznali, kako dragoceno je biti otrok, tudi še potem, ko odrasteš. V ozvezdju postelje smo vsi doma!
Fotogalerija predstave
MAVRICA
Dramska predstava
Jernej Kuntner
Režija: Jernej Kuntner, Alenka Tetičkovič
Dramaturg: Iztok Valič
Kostumografija: Tanja Škrbič Birgmajer
Glasba: Bojan Jurjevčič – Jurki
Oblikovanje luči: Srečo Brezovar
NASTOPATA:
Punčka: Alenka Tetičkovič
Fantek: Jernej Kuntner
Inspicient, rekviziter: Aca Ilić
Luč: Mirsad Vrević
Ton: Emil Koprivc
Odrska dela: Tomo Hvastja, Darko Nedeljković
Izdelava scene: Dore Južna
Garderoba: Emina Kaliman
Fantek in punčka se spoznata. Igrata se v peskovniku. Znata si ga deliti. Znata si deliti igračke. Znata se razumeti. Znata biti prijatelja. Potem pa pade dež! In fantek in punčka se ne razumeta več. Ne znata si več deliti peskovnika, igrač, prijateljstva. Ali to pomeni, da se ne marata več? A nekje za oblaki je zmeraj sonce! Je zmeraj upanje! Ko sončni žarki najdejo pot med oblaki in pobožajo dežne kaplje, nastane mavrica. Tako mavrica obsije in ustvari novo upanje, novo prijateljstvo in novo ljubezen. Na koncu mavrice je zaklad! In fantek in punčka sta srečna. Našla sta novo pot. Pot mavrice. Z roko v roki gresta po tej mavrični poti po zaklad. In kaj je zaklad? Je to ljubezen, prijateljstvo, spoštovanje? Stisk roke?
Po mavrični poti, z roko v roki.
Fotogalerija predstave
BOKSARSKO SRCE
Dramska predstava
Lutz Hübner
Prevod: Darko Čuden
Režija in scenografija: Samo M. Strelec
Kostumografija: Leo Kulaš
Izbor glasbe: Bojan Jurjevčič-Jurki
Oblikovanje luči: Srečo Brezovar
Svetovalec za borilne prizore: Bogdan Vukičević
Svetovalec za jezik in glasbo: Adam Velić
NASTOPATA:
Leo: Iztok Valič
Jojo: Domen Valič
Šepetalka: Maja Kozmos
Inspicient, rekviziter: Aca Ilić
Luč: Mirsad Vrević
Ton: Emil Koprivc
Garderoba: Emina Kaliman
Odrska dela: Tomo Hvastja, Darko Nedeljković
Igra je glede na svojo vsebino in izpovednost vedno aktualna, kot je tudi aktualna borba proti nasilju in agresivnosti, ki jo v sebi čutijo in nosijo številni mladi. Razkriva, kako lahko nekdanji boksar, ki je vse življenje živel med nasiljem in športom, jeznemu mladeniču pomaga prerasti, premagati in se osvoboditi vse agresivnosti, ki jo nosi v sebi.
Ena izmed rešitev zoper to negativno, agresijo, je, da se o njem govori naglas, tako kot govorita v Hübnerjevi igri boksar in jezni mladenič.
Fotogalerija predstave
AVENIJA Q (RAKOVA POT)
Dramska predstava
Robert Lopez, Jeff Marx
Muzikal za mladino in odrasle
Prevod in dramaturgija: Milan Dekleva
Režija in koreografija: Mojca Horvat
Glasbeno vodstvo in korepeticije: Patrik Greblo
Likovna podoba lutk: Jože Lašič
Kostumografija: Emina Kaliman
Scenografija: Urška Dolinar
Oblikovanje luči: Srečo Brezovar
Oblikovanje tona: Emil Koprivc
Svetovalec za animacijo in animacijske vaje z lutkami: Brane Vižintin
Izvajalci glasbe: Igor Seme (klavir), Tilen Knaflič (bas kitara), Matjaž Horvat (bobni)
NASTOPAJO:
Nina Ivanič: Katja Zver
Alenka Tetičkovič: Fredi Kiler, gospa Kopriva
Ana Hribar: Lučka, gospa Kopriva
Jan Bučar: Niki, Netek Zver
Gašper Jarni k.g.: Brane
Maja Martina Merljak k.g.: Eva Božič, Lučka
Barbara Jadovnicky k.g.: Eva Božič, Lučka
Luka Markus Štajer k.g.: Primož
Jure Lajovic k.g.: Bor
Andreja Janjilovič k.g.: Mali pokvarjeni medved
Tjaša Tomažin k.g.: Veliki pokvarjeni medved
Nuša Podvornik k.g.: Katja Zver
Vodja predstave: Emil Koprivc / Aca Ilić
Luč: Mirsad Vrević
Ton: Emil Koprivc
Izdelava lutk, scene in kostumov: Iztok Bobić, Zoran Srdić, Jože Lašič, Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec, Smrekca d.o.o.
Izdelava rekvizitov: Dore Južna
Tehnični vodja: Jure Žnidaršič
Koordinatorka, organizatorka: Edita Golob, Špela Juntes
Rekviziterska in odrska dela: Tomo Hvastja, Darko Nedeljković
Garderoba: Emina Kaliman
VSEBINA
Primož je mlad fant, ki je pravkar končal šolanje in išče svoj smisel v življenju. Predvsem pa išče zaposlitev in stanovanje. Iskati začne v centru, na Aveniji A, a se v neuspešnem iskanju zgoraj naštetega končno znajde na obrobju mesta, na Aveniji Q. Kako živeti in preživeti (v teh časih!) ni le njegov problem, ampak se z življenjem spopadajo tudi njegovi novi sosedje. Njihovi problemi, konflikti in kompleksi so spretno zaviti v duhovite dialoge, ki se lotevajo vrste globalnih, univerzalnih tem:
Nezaposlenost, karierizem, rasizem, internet, pornografija, moško-ženski odnosi, smisel življenja ... skratka vprašanja, ki še posebej zanimajo odraščajočega najstnika.
ZAKAJ PRAV TA MUZIKAL?
Ker me je ob poplavi velikih, bleščečih spektaklov, neštetih ponovnih obdelav preverjenih uspešnic, nostalgičnih komedij in patetičnih rock oper … v zadnjem času prav ta predstava najbolj prepričala.
Ker je mlada, sveža, pogumna, brez dlake na jeziku.
Ker na plišast in prijeten način priznava in pripoveduje stvari, ki v resničnem življenju že tako ali tako dovolj srbijo, bolijo, tiščijo, ščemijo ...
Ker po otroško odkriva svet odraslih (vsaka podobnost s Sezamovo ulico je namerna)
Ker od začetka do konca kar kliče po gibu in koreografiji.
Ker je njeno glavno sporočilo, da je smisel v iskanju.
Ker mislim, da Broadway ni izkoristil vseh možnosti, ki jih koreografu in režiserju ponujata odlična besedilo in glasba.
Mojca Horvat
Fotogalerija predstave
PETER NOS JE ŠE VEDNO VSEMU KOS
Dramska predstava
Maja Borin, Leopold in Primož Suhodolčan
Dramatizacija: Maja Borin po motivih zgodbic o Petru Nosu
Režija: Miha Golob
Scenografija: Miha Golob
Kostumografija: Jelena Proković
Glasba: Vasko Atanasovski
Oblikovanje luči: Srečo Brezovar
NASTOPAJO:
Peter Nos: Jan Bučar
Barbara: Maja Martina Merljak
Marjetica: Nina Ivanič
Marko: Jernej Čampelj k.g.
Gašper: Jernej Kuntner
Inspicient, rekviziter: Aca Ilić
Luč: Mirsad Vrević
Ton: Emil Koprivc
Peter Nos se je porodil v domišljiji pisatelja Leopolda Suhodolčana, ki je zapisal, da Peter Nos ni izmišljen lik, že zato ne, ker je bil on sam Peter Nos, potem njegov sin, pa tudi marsikdo izmed nas. Njegov sin Primož Suhodolčan nadaljuje z zgodbami o Petru Nosu, igrivem, radovednem, iznajdljivem fantu, ki je vedno vsemu kos. Dramsko zgodbo Peter Nos je še vedno vsemu kos je po nekaterih motivih iz Suhodolčanovih zgodb zapisala Maja Borin, dramaturginja in otroška pisateljica. Peter Nos se bo tokrat s prijatelji zapletal v duhovite in razburljive dogodivščine s prijateljico Barbaro, učenim Markom, nagajivim Gašperjem in novo sosedo Marjetico.
Fotogalerija predstave
ZELENI FANTEK
Dramska predstava
Vinko Möderndorfer
Režija: Vinko Möderndorfer
Scenografija: Jože Logar
Kostumografija: Meta Sever
Glasba: Bojan Jurjevčič – Jurki
Oblikovanje luči: Srečo Brezovar
NASTOPAJO:
Zeleni fantek: Jan Bučar
Deklica Ivana: Maja Martina Merljak
Mala hiška, šola: Nina Ivanič
Avtomobil, debela hiša, šolski zvonec, pralni stroj: Jernej Kuntner
Semafor, visoka hiša, vitamini, pralni stroj: Alenka Tetičkovič
Inspicient, rekviziter: Aca Ilić
Luč: Mirsad Vrević
Ton: Emil Koprivc
Odrska dela: Tomo Hvastja, Darko Nedeljković
Izdelava kostumov: Irena Rus-Delo, Mojca Rodman, Marija Boruta, Tina Žen
Izdelava scene: Smrekca d.o.o.
Garderoba: Mihela Majcen
Zeleni fantek je igra o fantku, ki je drugačen. Saj je zelen. Je pa tudi zgodbica o deklici, ki na svoji vsakodnevni poti v šolo sreča cel kup težav. Celo goro preprek in drobnih nerodnosti. Srečuje se z divjim prometom, z zmedenim semaforjem, s tečnimi vitamini, z velikimi in malimi hišami, ki se jim zdi, da so najpomembnejše na svetu ... in s podobnimi težavami. Ko pa sreča Zelenega fantka, ki se je na tem planetu znašel po pomoti in se mu zato zdijo vse naše planetarne zadeve še bolj čudne, se vse dekličine težave z odraslim svetom nenadoma ne zdijo več tako grozne. Deklica in Zeleni fantek skupaj premagata vse zadrege in vsakodnevne zoprnosti. Vmes malo prepevata in se prav fino imata. Zeleni fantek je ena takšna lušna, zabavna dogodivščina, ki jo bodo otroci prepoznali in se skupaj z odraslimi gledalci prav fino zabavali.
Fotogalerija predstave
LUTKE V OČEH IN DLANEH
Ustvarjalne lutkovne sobote
Otroške lutkovne delavnice bodo v prihodnji sezoni potekale enkrat mesečno ob sobotah. To pomeni, da boste na lutkovno delavnico lahko prišli tako kot na predstavo, z vstopnico. Otroci bodo spoznavali in izdelovali različne vrste lutk, se poskušali v različnih lutkovnih veščinah in spoznavali lutkovno gledališče – tudi z manj znane plati. Delavnico bodo vodili člani in sodelavci našega gledališča, ki so mojstri vsak na svojem področju. Vabljeni predšolski otroci.
Programi in termini ustvarjalnih delavnic bodo objavljeni v mesečnih programih LGL. Nakup vstopnic pri blagajni LGL ali na spletni strani http://www.lgl.si
Fotogalerija predstave
LOVE DOLLS
Lutkovna predstava
Duda Paiva
Koprodukcija LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA in DUDAPAIVA COMPANY
Plesna ekstravaganca, parada popularne glasbe, lepega vedenja in alternativnega ljubljenja.
Scenarij in režija: Duda Paiva
Dramaturgija: Jaka Ivanc
Glasba: Allan Segall
Zvočni efekti: Izidor Kozelj
Svetovalec za glasbo: Augusto Valença
Luči: Hans C. Boer, Mark Verhoef
Umetniško svetovanje: Paul Selwyn Norton
Likovna zasnova lutk: Duda Paiva
Izdelava lutk in scene: Jože Lašič, Duda Paiva, Iztok Bobić, Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec, Smrekca d.o.o., Jože Zalar ml., s.p.
Oblikovanje scene: Andre Mello
Oblikovanje kostumov: Javier Murugarren, Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec
Plesni učitelj: Tomaž Ambrož
Izvajalci glasbe:
Violončelo: Urša Pavlovčič
Klarinet: Rok Felicjan
Tolkala: Marko Jurečič
ZASEDBA:
Miha Arh
Polonca Kores
Maja Kunšič
Iztok Lužar
Asja Kahrimanović
Martina Maurič Lazar
Nina Skrbinšek / Augusto Valença
Premiera: 15. september 2009, Veliki oder
Tehnični vodja: Jure Žnidaršič
Koordinatorka, organizatorka: Špela Juntes
Producent DUDAPAIVA COMPANY: Prisca Maas
Vodja predstave: Izidor Kozelj
Lučni mojster: Božidar Miler, Danilo Korelec
Scenski tehnik: Tomislav Bevanda
Prepovedano za otroke!
Pretresljiva, radikalna in angažirana lutkovna predstava govori o alienaciji kot problemu sodobnega človeka. Odsotnost komunikacije se odraža tudi v njegovi intimi. Junaki v naši predstavi se zaradi nezmožnosti za partnerstvo in bližino toplega, a zahtevnega človeškega bitja raje odločajo za ljubezen z lutkami, v katere lahko projicirajo svoje sanje, želje in pričakovanja. Zgodba, trpka podoba naše družbe, se odvija v kleti neke stavbe, skriti pogledom ljudi in zakona ...
LOVE DOLLS je mojstrski plesni vrtinec lutk, ljudi in čustev ob izvrstni glasbi v živo.
Fotogalerija predstave
JURIJEVO ČUDEŽNO ZDRAVILO
Lutkovna predstava
Roald Dahl, David Wood
Režija: Luis Boy
Premiera: junij 2010 na Malem odru LGL
Roald Dahl, znan po Matildi in Charliju v tovarni čokolade, je avtor odlične zgodbe: Jurijevo čudežno zdravilo, ki je doživela prevod v slovenščino šele lani in so jo od tedaj tudi pri nas z navdušenjem prebirali številni mladi bralci. Zdaj bodo Jurij, njegova zoprna stara mama in drugi junaki te knjige doživljali svoje pustolovščine tudi v našem gledališču. Kje drugje kot med lutkami se lahko dogajajo čarovnije, kjer se živali in ljudje povečujejo do neslutenih razsežnosti ali pa preprosto izginjajo? Vse zaradi neverjetnega izuma dečka Jurija, ki je izdelal čarobni napoj samo zato, da bi bila njegova stara mama malce bolj prijazna.
Fotogalerija predstave
KAKO SO ŽIVALI PREMAGALE RAZBOJNIKE
Lutkovna predstava
Ljudska
Režija: Matija Solce
Premiera: maj 2010 na Velikem odru LGL
Zgodbo o zavrženih živalih, ki skupaj potujejo po svetu in doživijo najrazličnejše dogodivščine in preizkušnje, vsi poznamo. Bremenski godci, Štirje muzikanti ali Kako so živali premagale razbojnike, vse to so pravzaprav različice iste zgodbe. Živali na skupnem potovanju postanejo požrtvovalni tovariši in nerazdružni prijatelji ter vsak po svoje prispevajo pri podoknici razbojnikom in spopadu z njimi … Pravljica bo v našem gledališču izvedena kot nenavadna glasbena predstava z lutkami različnih vrst, v kateri bodo gledalci aktivno sodelovali. To bo zanje prav posebno doživetje. Soustvarjanju pri lutkovni predstavi, še zlasti pri njeni glasbeni podobi, pa sledi še ustvarjanje v posebni delavnici, ki lahko sledi predstavi.
Fotogalerija predstave
IZGUBLJENI TON
Lutkovna predstava
Zalka Grabnar Kogoj / Peter Kus
Animirana zvočna predstava
Koprodukcija Forum Ljubljana in Lutkovno gledališče Ljubljana
Idejna zasnova, režija in glasba: Peter Kus
Besedilo: Zalka Grabnar Kogoj
Priredba besedila: Ajda Rooss, Peter Kus
Dramaturgija: Ajda Rooss
Likovna podoba: Kaja Avberšek
Zasnova in izdelava izvirnih inštrumentov: Peter Kus, Darko Korošec
Koreografija: Andreja Rauch Podrzavnik
Svetovalka za animacijo: Nina Skrbinšek
Oblikovanje luči: Miran Udovič
Izdelava lutk in scene: Atelje LGL, Jože Zalar ml., Jaka Mihelič, Brane Ždralo
Lektorstvo: Tatjana Stanič
Oblikovanje tiskovin: Kaja Avberšek
Fotografije: Nada Žgank
NASTOPAJO:
Miha Arh
Asja Kahrimanović
Polona Kores
Andrej Žibert k.g.
Premiera: 28. januar 2010, Veliki oder LGL
Projekt sta podprla Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo.
Za pomoč se zahvaljujemo: Katerini Mirović, Bredi Kus, Juriju Kusu, Ivu Avberšku, Andreju Štularju, Janku Koropcu
Vodja predstave: Izidor Kozelj
Lučni mojster: Danilo Korelec
Scenski tehnik: Slobodan Ilić
ZGODBA
Izgubljeni ton se vsebinsko naslanja na motiv stare kitajske legende o cesarstvu, ki je izgubilo osnovni Ton. Po njem so se uglaševala ne le vsa glasbila, temveč tudi družbeno življenje nasploh.
Nekje ali povsod je mesto, v katerem je bilo življenje včasih srečno. Prebivalci so bili med seboj složni in ljubeznivi. Sčasoma pa se je v mesto naselil nered, ki ga je spremljal neznanski hrup. Med ljudi je zasejal nestrpnost in sovraštvo. Veliki, glava tega mesta, se odloči, da je treba mesto na novo uglasiti. Toda v kakofoniji se je izgubil osnovni Ton. Zato Veliki razglasi, da tistemu, ki ga najde, odstopi svoje mesto. Nalogo sprejme Mali, prijazen in dobrohoten mestni fantič. Odpravi se na potovanje, odločen, da bo med neštetimi zvoki sveta odkril pravi, izgubljeni Ton.
O AVTORJU
Peter Kus, avtor projekta Izgubljeni ton, je skladatelj in gledališki ustvarjalec. V zadnjih letih raziskuje območje, kjer se križata področji glasbe in gledališča. Posebej se posveča možnosti uporabe izvirnih glasbenih inštrumentov kot scenskih elementov, rekvizitov ali lutk, ki na poseben način »ozvočujejo« predstavo. Z njimi želi tradicionalno lutkovno gledališče in gledališče predmetov nadgraditi z ‘animacijo zvoka’, pri kateri izvajanje glasbe na odru prepleta z lutkovno animacijo, gibom in likovnim izrazom.
Peter Kus je ustvaril glasbeno-lutkovne prestave Črna kuhna (Mini teater, 2004), Glas (KD Priden možic, 2005), Tristan Vox (Ops! zavod Ljubljana, 2006) in Kralj prisluškuje (Ops! zavod Ljubljana in Cankarjev dom, 2007). Je tudi avtor niza razstav izvirnih inštrumentov Evfonija). Za Glas je na 17. Mednarodnem festivalu Poletni lutkovni pristan 2006 v Mariboru in na 4. Bienalu ULU 2007 v Kopru prejel nagradi za glasbo in za izvirnost (kot član Tria Kučma). S predstavo Kralj prisluškuje je gostoval na več mednarodnih festivalih in zanjo prejel nagrade za izvirnost (10. Lutfest v Sarajevu, 5. bienale ULU v Plibeku v Avstriji) in za glasbo (10. Lutfest v Sarajevu).
Vizualni material za novinarje, fotografije iz vaje, je TUKAJ.
Fotogalerija predstave
KNJIGA O DŽUNGLI
Lutkovna predstava
Rudyard Kipling
Prevod: Janez Gradišnik
Avtorica odrske priredbe romana: Tatjana Doma
Avtor besedil songov: Branko Završan
Režija: Ivana Djilas
Likovna podoba lutk: Jelena Proković
Tehnologija lutk: Mitja Ritmanič
Likovna podoba scene: Branko Hojnik
Oblikovanje luči: Božidar Miler
Avtor glasbe: Boštjan Gombač
Korepeticije: Ana Duša
Glasbeniki: Igor Leonardi (sitar, kitara), Jan Tomšič (bansuri)
Lektorstvo: Tatjana Stanič
NASTOPAJO:
Maugli: Maja Kunšič
Medved Balu: Brane Vižintin
Panter Bagira: Gašper Malnar
Tiger Šir kan, opica: Karel Brišnik
Kača Kaja: Urška Hlebec
Volčja mama, opica, žaba: Nina Skrbinšek
Ptič Čil, kralj opic: Iztok Lužar
Baldeo, opica, žaba: Iztok Jereb
Mesua, opica, žaba: Sonja Kononenko
Plamenec, ženska, opica: Alenka Pirjevec
Plamenec, pav: Irena Zubalič Žan
Premiera: 24. november 2009 na Velikem odru LGL
Tehnični vodja: Jure Žnidaršič
Vodja predstave: Alojz Sedovnik
Koordinatorka, organizatorka: Špela Juntes
Lučni mojster: Božidar Miler, Danilo Korelec
Scenska tehnika: Tomislav Bevanda, Andrej Slinkar
Izdelava lutk in scene: Iztok Bobić, Ivica Bilek, Sandra Birjukov, Jože Lašič, Mitja Ritmanič Zoran Srdić, Marjeta Valjavec, Sara Pugelj, Petra Oman, Smrekca d.o.o., Jože Zalar ml., s.p.
Kiplingova Knjiga o džungli obeta tudi v lutkovni izvedbi zanimivo potovanje v indijsko džunglo. Zgodba o dečku Mavgliju, njegovi krušni mami volkulji, zaščitniku modrem črnem panterju Bagiri, medvedjem prijatelju Baluju in nevarnem sovražniku tigru Šir Kanu bo pravi lutkovni spektakel, v katerem ne bo manjkalo napetih, humornih, pa tudi nežnih trenutkov. Zanimivo, vizualno bogato in dinamično dogajanje pa ne bo le paša za oči, ampak tudi za ušesa, saj bo v predstavi res veliko dobre glasbe. Zakaj smo uvrstili Knjigo o džungli na repertoar prav zdaj? Ker govori o odnosu med človekom in naravo – o možnostih medsebojnega razumevanja in o nujnosti spoštovanja.
Fotogalerija predstave
TRNJULČICA
Lutkovna predstava
Po pravljici bratov Grimm – Katarína Aulitisová
Prevod: Darja Pivk, Jelena Sitar
Režija: Katarína Aulitisová, Ľubomír Piktor
Likovna zasnova: Jan Kocman
Glasba: Jiří Vyšohlíd
Korepeticije: Joži Šalej
Asistent glasbenika: Izidor Kozelj
Lektorstvo: Tatjana Stanič
Oblikovanje luči: Jan Kocman, Božidar Miler
NASTOPAJO:
Asja Kahrimanović
Miha Arh
Sonja Kononenko
Iztok Jereb
Premiera: 20. marec 2008, Mali oder LGL
Vodja predstave: Izidor Kozelj
Lučni mojster: Božidar Miler
Scenski tehnik: Andrej Slinkar
Izdelava lutk: Jan Kocman, Ivan Kopa, Zoltan Jojart
Izdelava kostumov: Sandra Birjukov, Maja Peterlin, Marjeta Valjavec
Izdelava scene in rekvizitov: Iztok Bobić, Zoran Srdić, Smrekca d.o.o., Jože Zalar jr., s. p.
Znano pravljico o speči kraljični, ki se je ob kolovratu zbodla v prst in zaspala za sto let, poznate. Prav gotovo pa ne veste, kakšno vlogo ima pri vsem tem žaba, ki negibna krasi vodnjak grajskega vrta. In tudi tega ne, od kod so se vzeli čudni glasbeniki in njihova še bolj čudna glasbila … Zanimivo je, da Trnjulčica in z njo ves dvor spi celih sto let. Kaj vse se v sto letih lahko zgodi? Klasična pravljica v sodobni preobleki polna dogajanja, glasbe in humorja, je nastala v sodelovanju z avtorsko ekipo iz Slovaške in Češke.
Fotogalerija predstave
DOBRI ZLOBKO
Lutkovna predstava
Žanina Mirčevska
Režija, dramaturgija in likovna zasnova: Barbara Bulatović
Glasba: Nino de Gleria, Jelena Ždrale
Song: Barbara Bulatović
Lektorstvo: Tatjana Stanič
Oblikovanje luči: Zoran Najdenov
NASTOPAJO:
Zlobko Zmrzlob: Brane Vižintin
Tomi: Sonja Kononenko
Lin, Kraljica: Miha Arh
Kralj: Iztok Lužar
Dinozaver: Irena Zubalič Žan
Premiera: 27. september 2007, Veliki oder LGL
Vodja predstave: Lojze Sedovnik, Izidor Kozelj
Lučni mojster: Božidar Miler
Scenski tehnik: Tomislav Bevanda, Alojz Milošič
Izdelava lutk: Gregor Lorenci, Barbara Bulatović, Sandra Birjukov, Iztok Bobić, Miha Jež, Maja Peterlin, Mitja Ritmanič, Zoran Srdić
Izdelava scene: Smrekca d. o. o.
Tomi dobi za rojstni dan debelo knjigo pravljic. Darila je seveda zelo vesel, a ker sam še ne zna brati, bi knjigo vendarle z veseljem zamenjal za Linov avtomobilček z daljincem … Vendar se daril ne sme zamenjavati. To Lin in Tomi prav dobro vesta. No, in ker je Tomi tak »bralni nevednež«, si čarovnik Zmrzlob lahko privošči nekaj prav groznih lumparij – najprej obrne na glavo vsebino svoje pravljice, nato zmeša in skrije vse črke, sčasoma pa doseže celo to, da se spreta najboljša prijatelja – Tomi in Lin! Prav zoprno napeto in mučno je. A na koncu se stvari vendarle pravilno razpletejo.
Fotogalerija predstave
SREČNA SREČKA
Lutkovna predstava
Luis Sepúlveda – Blažka Müller Pograjc
Režija: Matjaž Pograjc
Likovna zasnova: Barbara Stupica, Tomaž Štrucl
Glasba: Silence (Primož Hladnik, Boris Benko)
Video animacija: Marija Nabernik
Animacijska priprava mačk in galebke: Brane Vižintin
Lektorstvo: Tatjana Stanič
Oblikovanje luči: Miran Udovič
NASTOPAJO:
Zorbas: Brane Vižintin
Srečka: Maja Kunšič
Bubulina, Kenga: Lea Menard
Sekretar, Pesnik: Gašper Malnar
Polkovnik, Vseved: Iztok Lužar
Matija, Poglavar podgan: Alenka Pirjevec
Podgane: Maja Kunšič, Lea Menard, Gašper Malnar, Iztok Lužar, Alenka Pirjevec
Premiera: 1. april 2008, Veliki oder LGL
Vodja predstave: Lojze Sedovnik
Lučni mojster: Miran Udovič
Scenski tehnik: Danilo Korelec, Iztok Vrhovnik
Izdelava lutk: Barbara Stupica, Miha Sever, Luka Žan, Nina Bric Rusjan, Sandra Birjukov, Iztok Bobić, Gregor Lorenci, Jože Lašič, Maja Peterlin, Mitja Ritmanič, Zoran Srdić, Marjeta Valjavec
Izdelava scene: Barbara Stupica, Tomaž Štrucl, Iztok Bobić, Nina Bric Rusjan, Smrekca d. o. o., Zoran Srdić, Jože Zalar ml., s. p., Matej Stupica
Zahvaljujemo se zbiralcem smeti: Dušku in Neži, Janji, Mojci.
Nekega dne se veliki debeli črni maček Zorbas znajde sam z osirotelim jajcem. Kakšno jajce pa to sploh je? Galebje! In … valiti bo treba! In … poskrbeti za mladiča! Maček, ki vali!? Saj to vendar ne obstaja! Oziroma je to lahko razumljeno kot strašna sramota! Prav vsi člani mačje »bande« so sprva zgroženi in ogorčeni, a nazadnje sklenejo, da se je z nalogo vendarle treba spopasti. Dobrodušni Zorbas torej vali … vali … Iz jajca pride mala galebka Srečka. In ker Srečka odrašča brez prave ptičje mame, je maček Zorbas tisti, ki jo nauči prav vsega, navsezadnje celo letenja!
V igri nastopajo: dve galebki, štirje mački, ena muca, šimpanz, podgane in pesnik. Najbrž ni treba posebej podarjati, da je to očarljiva, smešna in seveda tudi ganljiva zgodba o prijateljstvu. Z veliko petja!
Fotogalerija predstave
PEDAGOŠKI PROGRAMI
Kulturni dan v lutkovnem gledališču
DOKTOR FAUST
Miniaturna marionetna predstava je izlet v zgodovino literature in lutkovnega gledališča. Veliko temo evropske misli in literature, zgodbo o doktorju Faustu, igramo z desetcentimetrskimi marionetami. Ta verjetno najmanjša marionetna predstava na svetu je uspešnica mednarodnih festivalov in enkratno umetniško doživetje. Po predstavi je možen obisk zaodrja in predavanje o marionetah, Milanu Klemenčiču ter motivu Doktorja Fausta med lutkami.
Primerno za starejše osnovnošolce in dijake srednjih šol.
Omejeno število gledalcev!
NAREDI MI LUTKO
Predstava Naredi mi lutko na zabaven način opisuje delo lutkarja v delavnici, preden se lutka »rodi« in nastopi na odru. V lutkovni delavnici pa ne najdemo le orodja in materiala za izdelavo lutk, ampak tudi nagajive lutke, ki mojstru ves čas nagajajo … No, ko je lutka le srečno končana, zaigra v pravi lutkovni predstavi.
Predstavi lahko sledi lutkovna delavnica, kjer si otroci izdelajo svoje lutke.
Primerno za predšolske otroke in šolarje prve triade.
Lutkovna predstava po izbiri in lutkovna delavnica
Primerno za manjše skupine.
Lutkovna predstava po izbiri in srečanje z ustvarjalci po predstavi
Pogovor o lutkah, gledališču oziroma o specifični temi.
Za podrobnejše informacije in rezervacije se lahko obrnete na organizatorko Špelo Juntes, telefon: 01 3000 976, e-pošta: .(JavaScript must be enabled to view this email address)
Fotogalerija predstave
LUTKE NA KOLESIH
Še vedno si prizadevamo, da ne bi samo otroci obiskovali lutk, ampak da bi tudi lutke obiskovale otroke. V tej rubriki vam predstavljamo predstave, ki bi mogoče lahko obiskale vas in tiste, ki rastejo ob vas. Preglejte tehnične zahteve, tako prostorske kot časovne, in pokličite našo organizatorko za podrobnejše informacije. Ne le otroci, tudi lutke se rade potepajo – mogoče bodo pa letos prišle prav k vam.
Predlogi za gostovanja
Anja Štefan
BOBEK IN BARČICA
Za otroke od tretjega leta naprej, 30 minut
Velikost odra: 8 x 7 m
Jan Werich, Andrej Rozman Roza
ČEPICA VESELJA
Za otroke od petih let naprej, 30 minut
Velikost odra: 10 x 6 m
Fran Levstik, Eka Vogelnik
KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO
Za otroke od tretjega leta dalje, 35 minut
Velikost odra 5 x 5 m
Karel Čapek, Martina Maurič Lazar
POŠTARSKA PRAVLJICA
Za otroke od četrtega leta naprej, 45 minut
Velikost odra 6 x 5 m
Eka Vogelnik
POVODNI MOŽ
Za otroke od četrtega leta naprej, 35 minut
Velikost odra: 6 x 5 m
Svetlana Makarovič
SAPRAMIŠKA
Za otroke od tretjega leta naprej, 45 minut
Velikost odra 5 x 5 m
Po pravljici bratov Grimm, Katarína Aulitisová
TRNJULČICA
Za otroke od četrtega leta naprej, 45 minut
Velikost odra 6 x 5 m
Hans Christian Andersen, Andrej Rozman Roza
VŽIGALNIK
Za otroke od četrtega leta naprej, 40 minut
Velikost odra: 5 x 5 m
Za podrobnejše informacije in rezervacije se lahko obrnete na organizatorko Špelo Juntes, telefon: 01 3000 976, e-pošta: .(JavaScript must be enabled to view this email address)
Fotogalerija predstave
TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI
Lutkovna predstava
Tomaž Linhart - Vito Taufer
Režija: Vito Taufer
Likovna zasnova: Barbara Stupica
Avtor scenske glasbe, izvajalec in korepetitor: Igor Leonardi
Pesmi uglasbil: Janez Krstnik Novak
Lektura: Arko
Glasbena spremljava v živo: Igor Leonardi
Oblikovanje luči: Miran Udovič, Barbara Stupica
NASTOPAJO:
Baron Naletel: Brane Vižintin
Rozala, njegova gospa: Martina Maurič Lazar / Maja Kunšič
Matiček, vrtnar graščinski: Iztok Lužar
Nežka, hišna: Katja Povše
Tonček, študent na vakancah: Gašper Malnar
Zmešnjava, advokat na deželi: Gapšer Malnar
Žužek, kancelir graščanski: Brane Vižintin
Budalo, njegov šribar: Iztok Lužar
Jerca, županova hči: Martina Maurič Lazar / Maja Kunšič
Gašper, delavec: Gašper Malnar
Godci: vodi Slavko Milošič
Premiera: 25. april 2002, Mali oder LGL
Inspicient: Alojz Sedovnik
Lučni mojster: Miran Udovič
Odrski tehnik: Slavko Milošič
Izdelava lutk: Jože Lašič, Mitja Ritmanič, Barbara Stupica, Sanja Grcić, Maja Peterlin
Izdelava scene: Miha Jež, Rudi Skopec, Jože Zalar
Duhovita in dognana uprizoritev, dobitnica devetih nagrad doma in v tujini. Izročilo klasične ročne lutke in commedie dell’arte, uporabljeno v presenetljivo modernem kontekstu. Znamenita zgodba o ljubezenskih preigravanjih in poigravanjih grofa, grofice, služabnika, služabnice, mladega študenta …
Fotogalerija predstave
DOKTOR FAUST
Lutkovna predstava
Milan Klemenčič, po motivih iz 18. stoletja
Režiserka obnovljene predstave: Jelena Sitar
Lutke in scena: Milan Klemenčič
Glasba: Igor Cvetko
Luč: Miran Udovič
Mentorstvo za animacijo: Alenka Pirjevec
NASTOPAJO:
Alenka Pirjevec
Irena Zubalič Žan
Karel Brišnik
Iztok Jereb
Miran Udovič / Izidor Kozelj
Premiera: 24. oktober 2005, Oder pod zvezdami
Inspicient: Miran Udovič / Izidor Kozelj
Vodenje glasbe: Irena Zubalič Žan
Zvočni efekti: Iztok Jereb, Miran Udovič / Izidor Kozelj, Irena Zubalič Žan
Izdelava in poslikava lutkovnih kopij: Jože Lašič
Izdelava kostumnih kopij: Maja Peterlin
Izdelava scenskih kopij: Jože Lašič, Aleksandra Gruden, Vlado Stjepić
Poslikava scenskih kopij: Vlado Stjepić
Navezava lutk: Mitja Ritmanič
Ko je Faust leta 1938 (!) ugledal luč sveta pri Klemenčičevih, so mu gledališko življenje omogočali njegova družina in nekaj prijateljev. Leta 1982 sta Jelena Sitar in Igor Cvetko v Lutkovnem gledališču Ljubljana predstavo prvič obnovila in jo seveda hkrati nekoliko adaptirala. Po dvaindvajsetih letih je zdaj tu nova, tretja ekipa, ki je lutke prevzela od starejših mojstrov. Opraviti imamo z dragocenim zakladom, največjo dragotino naše lutkovne zgodovine, ki bi si zaslužila status kulturnega spomenika. Faust in lutke se v Evropi družijo že stoletja, in naš Faust je nedvomno del te zgodbe.
ZMAJČEK
Lutkovna predstava
Sonja Kononenko
Režiserka in izvajalka: Sonja Kononenko
Likovna zasnova: Jože Lašič
Izdelava lutke: Sonja Kononenko
Glasbena spremljava: Stane Hudolin
Zmaj je velika in mogočna žival, ampak šele, ko zraste. Prej je majhen, čisto tak kot vsi dojenčki tega sveta, in povzroča Sonji prav take težave, kot jih dojenčki povzročajo svojim mamam. Predstava je primerna za najmanjše otroke in je odlična za uvajanje malčkov v svet lutkarstva. Interaktivni tip predstave omogoča otrokom prvo dobro izkušnjo z lutkami, saj lutko-zmajčka otroci lahko tudi pobožajo …
Fotogalerija predstave
JAJCE
Lutkovna predstava
Zlatko Krilić
Prevod: Nina Skrbinšek
Režija in scena: Tine Varl
Zasnova lutk: Breda Varl
Glasba: Boris Rošker
NASTOPATA:
Irena Zubalič Žan
Sonja Kononenko
Premiera: 13. december 1985, Kulturnica LGL
Vodja predstave in lučni mojster: Zvonimir Urbič
Scenski tehnik: Slavko Milošič
Izdelava lutk: Breda Varl, Branko Caserman
Prav neverjetno je, kaj vse lahko prikljuva na beli dan skozi tenko jajčno lupino. Kakšne nenavadne živali odkriva deklica Joja v pričakovanju piščančka Franca!
“Ni vsako jajce jajcu enako. Ne moreš vsako v ponev razbiti, na oko narediti, stepeno ocvreti, za zajtrk imeti, pa za kosilo, pa za večerjo, posebej beljaček, pa rumenjaček, v potico ugnesti, in vse to pojesti! V vsakem tudi ni piščanca, v nekaterih najdeš kačo, v kakšnem drugem spet se skriva, orel, polžek, ali goska, tudi račka, vrabec, žaba, noj in želva, ali čriček, krokodilček, hobotnica, v nekaterih najdeš pajka, mlado štorkljo, golobico, in še koga, kdove koga, in še koga, kdove koga …”
Fotogalerija predstave
VILA MALINA
Lutkovna predstava
Svetlana Makarovič
Režija: Svetlana Makarovič, Brane Vižintin
Glasba: Svetlana Makarovič
Glasbeni aranžmaji: Nino de Gleria
Animacijska priprava: Brane Vižintin
Scenska glasba in izvedba: Jelena Ždrale, Nino de Gleria, Klemen Bračko, Matjaž Sekne, Klemen Hvala, Arpad Balazs Piri, Blaž Celarec, Boštjan Gombač, Igor Leonardi
Tehnolog: Mitja Ritmanič
Oblikovanje luči: Miran Udovič
NASTOPAJO:
Vila Malina: Asja Kahrimanović
Lilija, Šoja: Urška Hlebec
Studenec, Jazbec: Brane Vižintin
Jež: Miha Arh
Podlasica, animacija Vile Maline: Gašper Malnar
Premiera: 24. november 2006, Veliki oder LGL
Inspicient: Alojz Sedovnik
Lučni mojster: Miran Udovič
Scenska tehnika: Slavko Milošič, Danilo Korelec
Izdelava scene: Smrekca d.o.o., Iztok Bobić, Zoran Srdić
Nekega dne mala vila najde veliko zrelo malino. Kakšna prekrasna najdba! In bil bi res prekrasen dan, če se ne bi od nekod pojavil jež in vili malino vzel. Vse je pokvaril. Zoprni jež! Vendar zgodbe še ni bilo konec. Prišel je jazbec in napodi ježa. Ter seveda pograbil malino. Vendar zgodbe tudi zdaj še ni bilo konec. Nenadoma je namreč priletela šoja in pregnala jazbeca. Malina je bila zdaj njena. Pa ne za dolgo. Šojo je kmalu zatem prepodila podlasica!... na koncu je bila malina spet srečno v rokah male vile. Vila zdaj tudi ve, kako bo samo sebe imenovala: vila Malina! In nič zato, če si je srajčko malo popackala z malinovim sokom. Saj je njena srajčka.
Fotogalerija predstave
KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO
Lutkovna predstava
Fran Levstik – Eka Vogelnik
Režija, dramaturgija in likovna zasnova: Eka Vogelnik
Glasba: Luka Ropret, Jaka Hawlina
NASTOPATA:
Maja Kunšič
Iztok Lužar
Premiera: 5. oktober 2006, Mali oder LGL
Inspicient in oblikovalec luči: Zvonimir Urbič
Scenski tehnik: Tomislav Bevanda
Izdelava lutk: Jože Lašič, Mitja Ritmanič, Zoran Srdić, Iztok Bobić, Sandra Birjukov, Maja Ljubič
Poslikava lutk: Eka Vogelnik
Izdelava scene: Smrekca d.o.o., Jože Zalar ml., s.p., Zoran Srdić, Iztok Bobić, Eka Vogelnik
Pravljico je napisal Fran Levstik in poznamo jo prav tako dobro kot njegovo povest Martin Krpan. Obe sta kar precej stari. A saj veste, kako je rekel Hans Christian Andersen: da je z zgodbami tako kakor z mnogimi ljudmi – s starostjo so vse lepše in lepše. Neko poletje si torej Videk strga svojo edino oblekico. Ker so doma revni, je to velik problem. Žalosten je in napol nagec. Tedaj pa … saj ste najbrž že uganili … mu pridejo na pomoč živali! Ovčka da volno, pajek stke blago, rak blago razreže, ptiček ga sešije. Videk ima kmalu prekrasno novo srajčko in ves vesel se teče domov pokazat.
Fotogalerija predstave
POŠTARSKA PRAVLJICA
Lutkovna predstava
Karel Čapek – Martina Maurič Lazar
Prevod: Zdenka Škerlj – Jermanova
Režija, dramaturgija: Martina Maurič Lazar
Likovna zasnova: Gregor Lorenci
Avtor glasbe: Milko Lazar
Lektura: Tatjana Stanič
Oblikovanje luči: Božidar Miler
Glasbena izvedba: Milko Lazar – klavir, saksofon, trobenta, rog, pozavna, klarinet, tolkala
Producent in snemalec: Milko Lazar
Glasba posneta v studiu Lazarus (uporabljena Sarabanda iz Francoske suite IV (BWV 815) J. S.
NASTOPA:
Martina Maurič Lazar
Premiera: 27. oktober 2006, Mali oder LGL
Inspicient: Izidor Kozelj
Lučni mojster: Izidor Kozelj
Scenski tehnik: Iztok Vrhovnik
Izdelava lutk: Gregor Lorenci
Izdelava scene in rekvizitov: Gregor Lorenci, Mitja Ritmanič, Smrekca d.o.o.
Neki František napiše pismo. Pismo ni le ljubezensko, je več: svojo ljubico v pismu namreč vpraša, ali bi se hotela poročiti z njim. A v svoji zmedi František na ovojnico pozabi napisati naslov. Kaj pa zdaj? Ojoj!
Če poštar Kolbaba ne bi bil tako zelo dober poštar in če mu poštni škratje (ti znajo pismom brati misli!) ne bi povedali, kako pomembna je vsebina, bi se naša zgodba bolj slabo končala. Tako pa: poštar Kolbaba res napne vse sile, prepotuje mnoge kraje, spozna mnoge običaje, izpraša mnoge ljudi in na koncu… Konec je srečen, brez skrbi.
Fotogalerija predstave
MALI BOBER IN ODMEV
Lutkovna predstava
Amy McDonald – Nina Skrbinšek
Prevod: Janko Dolinšek
Režija in izvedba: Nina Skrbinšek
Likovna zasnova: Vanda Besednjak
Glasba: Peter Kus
Korepeticije: Urška Zajec
Lektura: Tatjana Stanič
Izvajalci glasbe:
Dude, istrski meh, bajs, roženica, glas: Marino Kranjac
Električna kitara: Andrej Žibert
Klarinet, sopranski saksofon: Peter Kus
Mandola: Boštjan Narat
Violina: Srečko Meh
Poje: Katja Šaponjić
Premiera: 1. junij 2001, Mali oder LGL
Inspicient, tonski in lučni tehnik: Zvonimir Urbič
Tonski mojster: Andrej Žibert
Oblikovanje luči: Miran Udovič
Izdelava lutk: Vanda Besednjak, Jože Lašič, Mitja Ritmanič, Maja Peterlin
Izdelava scene: Blaž Krže
Odrski tehnik: Andrej Slinkar
Osamljeni mali bober sliši odmev svojega glasu in misli, da se mu z druge strani jezera oglaša prijatelj … Brž naredi splav in z njim odpluje prek prostrane vodne gladine. Med potjo se mu pridružijo racman, vidra in želva. Na cilju mali bober razočaran ugotovi, da je bila pot zaman. A stari, modri bober mu pojasni, da vse le ni čisto tako. Med popotniki je namreč vzklilo prijateljstvo, in prav to je tisto, kar so vsi iskali in česar so si vsi tako želeli.
Fotogalerija predstave
SAPRAMIŠKA
Lutkovna predstava
Svetlana Makarovič
Režija: Nace Simončič
Likovna zasnova: Jaka Judnič
Glasba: Svetlana Makarovič, Lado Jakša
NASTOPAJO:
Asja Kahrimanović / Sonja Kononenko
Breda Hrovatin
Peter Dougan
Jernej Slapernik/ Marko Velkavrh/ Alenka Pirjevec
Premiera: 17. oktober 1986
Vodja predstave: Zvonimir Urbič
Luč: Miran Udovič
Odrski delavec: Slavko Milošič
Mala siva miška se je nekega dne znašla iz oči v oči z mačko, ki je bila tako presenečena, da ji je ušla kletvica »sapramišnazaj«. In tako je dobila Sapramiška svoje ime. In potem je imela rojstni dan in ji je teta Grizelda podarila tri prekrasne lešnike. In potem se ji je zlomil tisti nesrečni »vob« in je morala kljub prijazni »pomoči« veverice in žabe Regice obiskati zobozdravnika, doktorja Detla. Tako je prišla v zgodovino kot prva miška, ki je zbrala toliko poguma, da je sedla na zobozdravniški stol. In postala je slavna doma in po svetu.
Fotogalerija predstave
ŽOGICA MAROGICA
Lutkovna predstava
Jan Malik
Režija: Jože Pengov
Likovna zasnova: Ajša Pengov
Glasba: Bojan Adamič
NASTOPAJO:
Peter Dougan
Breda Hrovatin
Marko Velkavrh
Jernej Slapernik
Urška Hlebec
Karel Brišnik
Nadja Vidmar
Božo Vovk
Irena Zubalič Žan
Ana Ruter / Brane Vižintin
Iztok Jereb
Premiera: 31. marec 1951
Inspicient: Zvonimir Urbič
Lučni mojster: Božidar Miler
Odrska tehnika: Tomislav Bevanda, Danilo Korelec, Slavko Milošič, Andrej Slinkar, Iztok Vrhovnik
Izdelava scene: Lado Skrušny
Čisto na koncu mesta je stala hišica, majhna kot kletka, čista kot jutranja zarja in ljubka kot cvetlica. V tej hišici sta živela babica in dedek. Otrok nista imela in sta bila kar sama – dokler ni nekega dne skozi okno priletela žoga. Imela je roke, imela je usta, oči in bila je tako lepo marogasta, da sta ji dala ime Žogica Marogica. Potem je priletel zmaj Tolovaj in žogico odnesel v svoje gnezdo … In potem so prišli otroci in pomagali dedku in babici rešiti Žogico Marogico!
Fotogalerija predstave
PREPOVEDANE LJUBEZNI
Lutkovna predstava
Po motivih antičnih mitov (Narcis in Eho, Dedal in Ikar, Pazifea, Pigmalion)
Koprodukcijska postavitev Lutkovnega gledališča Ljubljana in Gledališča Konj
Priredba po motivih antičnih mitov: Silvan Omerzu
Režija: Silvan Omerzu
Likovna zasnova: Silvan Omerzu
Avtor glasbe: Mitja Vrhovnik Smrekar
Oblikovanje luči: Miran Udovič
Tehnologija: Žiga Lebar
NASTOPAJO:
Gašper Malnar
Asja Kahrimanović
Martina Maurič Lazar
Iztok Lužar
Brane Vižintin
Premiera: 29. maj 2009, Veliki oder LGL
Tehnični vodja: Jure Žnidaršič
Vodja predstave in tonski mojster: Izidor Kozelj
Lučni mojster: Miran Udovič
Scenski tehnik: Alojz Milošič
Izdelava lutk in scene: Silvan Omerzu, Žiga Lebar, Iztok Hrga
V predstavi razpoznavamo tragične usode znanih junakov iz grške mitologije: izumitelja Dedala, katerega sin Ikar poleti previsoko k soncu, kiparja Pigmailiona, zaljubljenega v svojo stvaritev, kraljico Pasifajo, ki v ljubezni z božanskim bikom spočne in rodi Minotavra, ter v svoj odsev zagledanega Narcisa. Predstavo podpisuje Silvan Omerzu kot režiser in likovnik in nosi njegov prepoznavni podpis: asketsko, a plemenito likovno podobo, minimalizem pri animaciji različnih lutk in usodnost dogodkov, v katere junake žene njihovo srce.
Fotogalerija predstave
KABARETLUKNJA
Lutkovna predstava
Matija Solce
Režija: Matija Solce
Scenarij: Matija Solce
Likovna podoba: Marianna Stránská
Glasba: Matija Solce
Oblikovanje luči: Marianna Stránská
NASTOPAJO:
Miha Arh
Polonca Kores
Uroš Potočnik
Premiera: 10. september 2008, Tunel LGL
Vodja predstave: Zvonimir Urbič
Scenski tehnik: Andrej Slinkar
Izdelava lutk: Marianna Stránská
Izdelava scene: Marianna Stránská
Pomoč pri izdelavi scene: Iztok Bobić, Zoran Srdić, Matija Solce
Gre za grotesken lutkovni kabaret, postavljen na podlagi zgodbe o Alici v čudežni deželi. Pravljični karakterji nas skozi zajčjo luknjo popeljejo v mračno podzemlje, kje so običajne stvari iz Aličinega sveta obrnjene na glavo in kjer predmeti oživijo in se spreminjajo v surrealne. Motivi se prepletajo med seboj v predstavo – sestavljanko več krajših komičnih gledaliških točk, ki jih spremlja živa glasba in stik z gledalcem. Skratka – kabaret, namenjen predvsem odraslim, ki bi se radi vrnili v otroštvo.
Fotogalerija predstave
POVODNI MOŽ
Lutkovna predstava
Eka Vogelnik
Priredba ljudske pravljice: Eka Vogelnik
Režija: Eka Vogelnik
Likovna podoba lutk in scene: Eka Vogelnik
Avtorja glasbe: Jaka Hawlina, Luka Ropret
Oblikovanje luči: Božidar Miler, Danilo Korelec
Lektura: Tatjana Stanič
NASTOPAJO:
Nina Skrbinšek
Polonca Kores
Miha Arh
Premiera: 30. maj 2009, Mali oder LGL
Tehnični vodja: Jure Žnidaršič
Vodja predstave in tonski mojster: Zvonimir Urbič
Scenski tehnik: Slobodan Ilić
Lučno vodstvo: Danilo Korelec
Izdelava lutk in scene: Sandra Birjukov, Iztok Bobić, Mitja Ritmanič, Zoran Srdić, Smrekca d.o.o., Eka Vogelnik, Marjeta Valjavec, Jože Zalar ml., s.p., Sanela Medić
Predstava Povodni mož je nastala po slovenski ljudski pravljici. Najbrž se spomnite zgodbe o dečku, ki pade v tolmun in v njem sreča povodnega moža. V naši igri je kralj podvodnega sveta uboga osamljena duša, ki si želi družbe. Dečku ponuja srebro in zlato, a Pepiju pomeni več njegova mama, očka, bratec, sestrica in hišica, v kateri skupaj živijo. Tudi naš največji zaklad so tisti, ki jih imamo radi, kajne? Povodni mož obdari dečka in ga pusti domov. A ne ostane sam, ampak dobi novo prijateljico: žabo, ki je z nami pravzaprav že vso zgodbo. »Svoji k svojim,« bi zakvakala žaba. Kakšen je svet pod vodo? Kakšen je srebrni in kakšen zlati grad? Kakšen je prijazni povodni mož? Pridite, pa boste videli. Predstava je polna glasbe in pesmic, ki jih poznate tudi vi.
Fotogalerija predstave
VŽIGALNIK
Lutkovna predstava
Hans Christian Andersen – Andrej Rozman Roza
Režija: Jan Zakonjšek
Asistentka režije: Tea Kovše (študentka AGRFT)
Likovna podoba lutk: Alojz Zorman Fojž
Likovna podoba scene: Ana Rahela Klopčič
Oblikovanje in izdelava kostumov: Iztok Hrga
Avtor glasbe: Mark Messing
Oblikovanje luči: Miran Udovič
Cirkuške spretnosti: Natalija in Ravil Sultanov
Lektura: Tatjana Stanič
NASTOPAJO:
Maja Kunšič
Gašper Malnar
Iztok Lužar
Premiera: 12. marec 2009, Mali oder LGL
Vodja predstave: Izidor Kozelj
Scenski tehnik: Tomislav Bevanda
Lučno vodstvo: Miran Udovič
Izdelava lutk in rekvizitov: Iztok Bobić, Zoran Srdić, Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec
Izdelava tricikla: Jože Zalar ml. s.p.
POŠTENI VEDNO ZMAGA, ČE MU LE KAK PES POMAGA
Trije klovni pripeljejo na oder trikolo z velikim zabojem. Ustavijo se in iz zaboja nastane mali oder. Na njem oživijo ročne lutke, ki zaigrajo pravljico Vžigalnik. V premorih klovni menjave scen spretno prikrijejo s zabavnimi točkami. Obiskali so nas ulični lutkarji. Spremljamo zgodbo Vojaka, ki gre v mesto, da bi videl poroko Princeske in se ob tej priložnosti dodobra nažrl. Pot mu prekriža Coprnica in vojak dobi star vžigalnik ter zlatnike. Le-te mu spelje Zmene. Ostane mu vžigalnik, ki pa je čudežni: kadarkoli ga prižge, se pojavi Pes, ki mu uresniči prav vsako željo. Kaj si bo Vojak zaželel? Bo njegova želja uresničena?
Fotogalerija predstave
ŠUŠKO
Lutkovna predstava
Svetlana Makarovič
Režija: Peter Dougan
Likovna podoba: Jože Lašič
Izdelava lutk in scene: Jože Lašič, Sandra Birjukov, Jure Žnidaršič, Rok Lokar s. p., Jože Zalar ml. s. p.
Avtor in izvajalec glasbe: Nino de Gleria
Oblikovanje luči: Božidar Miler
Plesi: Nina Skrbinšek
Lektura: Tatjana Stanič
NASTOPAJO:
Šuško: Polonca Kores
Mama: Irena Zubalič Žan
Miška: Sonja Kononenko
Šoja 1: Miha Arh
Šoja 2: Irena Zubalič Žan
Zajčki: Polonca Kores, Irena Zubalič Žan, Miha Arh, Sonja Kononenko
Veverica: Irena Zubalič Žan
Jazbec: Miha Arh
Jazbečka: Sonja Kononenko
Škrat Kuzma: Miha Arh
Mravlja: Sonja Kononenko
Mravljice: Irena Zubalič Žan
Premiera: 28. februar 2009, Kulturnica
Vodja predstave in lučni mojster: Danilo Korelec
Šuško je prijazen fantič, ki ima rad živali. Ko nekega dne v vrtni utici piše domačo nalogo, ga skozi svet sanj v gozd pokliče Sapramiška. Ja, tista iz zgodbe o zlomljenem zobku in lešniku. V gozdu je namreč nekaj hudo narobe. Živali se prepirajo, pretepajo, preklinjajo in kričijo, da je kaj. Ves prestrašen se fantič želi vrniti domov, a v gozdu se je stemnilo. Naenkrat izza košate smreke sliši škodoželjen smeh. Zagleda slavnega škrata Kuzmo, ki kadi pipo iz katere se vali oranžen dim. Škrat je krivec za zmedo v gozdu. Živali so se mu zamerile, ker so ga zmerjale z opazkami, da smrdi, ker se ne umiva. Z oblačkom oranžnega dima po gozdu širi jezo, sovraštvo in zamerljivost. Šuško se odloči, da bo temu naredil konec.
Fotogalerija predstave
ZVEZDICA ZASPANKA
Lutkovna predstava
Frane Milčinski Ježek
Režija: (Jože Pengov), Matjaž Loboda
Likovna zasnova lutk: Mara Kralj
Likovna zasnova scene: Ernest Franz
Glasba: Franci Ogrizek / Julijan Strajnar
Izvajalci glasbe: Ljubljanski godalni kvartet – Monika Skalar, Karel Žužek, Franc Avsenek, Stane Demšar, Julijan Strajnar
Glasba posneta v studiu: Sonolab
Glasbena asistenca: Izidor Kozelj
Oblikovanje luči: Božidar Miler
Lektor: Tatjana Stanič
NASTOPAJO:
Pripovedovalka: Nina Skrbinšek
Zvezdica Zaspanka: Maja Kunšič - govori, Peter Dougan - vodi
Boter Mesec: Iztok Jereb - govori, Breda Hrovatin - vodi
Zvezda 1: Urška Hlebec - govori in vodi
Zvezda 2: Polonca Kores / Sonja Kononenko - govori in vodi
Zvezda 3: Asja Kahrimanović - govori in vodi
Komet Repatec: Iztok Lužar - govori, Gašper Malnar / Marko Velkavrh - vodi
Razbojnik Ceferin: Karel Brišnik - govori, Iztok Lužar, Asja Kahrimanović - vodi
Sladoledar: Iztok Lužar - govori, Gašper Malnar / Marko Velkavrh - vodi
1. klicar: Jože Pengov (spominski posnetek) - govori, Polonca Kores / Sonja Kononenko - vodi
Zamorec: Iztok Jereb - govori, Urška Hlebec - vodi
2. klicar: Gašper Malnar - govori, Asja Kahrimanović - vodi
Človek iz gumija: Iztok Lužar - govori, Polonca Kores / Sonja Kononenko, Urška Hlebec - vodita
Zvezdogled: Gašper Malnar - govori, Breda Hrovatin - vodi
Pepe Lučka: Gašper Malnar - govori, Asja Kahrimanović - vodi
1. pasant – klicar: Asja Kahrimanović - govori in vodi
2. pasant – zdravnik: Iztok Jereb - govori, Polonca Kores / Sonja Kononenko - vodi
Papiga: Nina Skrbinšek - govori, Urška Hlebec - vodi
Opica: Breda Hrovatin, Asja Kahrimanović - vodita
Lutki na semnju: Iztok Lužar - govori in vodi
Premiera: 22. januar 2009, Mali oder LGL
Vodja predstave: Alojz Sedovnik
Scenski tehniki: Tomislav Bevanda, Andrej Slinkar, Alojz Milošič, Iztok Vrhovnik, Danilo Korelec
Oblikovanje lutkvonih glav in rok: Jože Lašič
Izdelava lutk: Ivica Bilek, Iztok Bobić, Zoran Srdić, Mitja Ritmanič, Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec, Sanela Medić
Poslikava lutk in scene: Iztok Bobić, Zoran Srdić
Izdelava lasulj: Hermina Pavšin
Izdelava scene po zasnovi Ernesta Franza – posneto po filmskem zapisu: Iztok Bobić, Zoran Srdić, Smrekca d.o.o., Jože Zalar ml. s.p.
Ena najlepših slovenskih pravljic za otroke je ponovno oživela z marionetami na dolgi navezavi. Gre za staro Zvezdico Zaspanko, tisto, ki je zgorela v požaru in ki živi le še v filmu in v našem spominu. Naši mojstri v delavnicah že vse leto vihtijo dleta in druge pripomočke in januarja bodo pred vami nova – stara Zvezdica, Komet Repatec, Meseček in seveda grozni razbojnik Ceferin. Se bo naučil pisati besedo LJUBA?
Fotogalerija predstave
ČEPICA VESELJA
Lutkovna predstava
Jan Werich – Andrej Rozman Roza
Režija: Andrej Rozman Roza
Likovna podoba: Svjetlan Junaković
Glasba: Igor Leonardi
Izvajalec glasbe: Igor Leonardi
Na flavto igra: Jera Petriček
Oblikovanje luči: Miran Udovič
NASTOPAJO:
Sraka: Iztok Lužar
Kralj: Karel Brišnik
Jurko: Brane Vižintin
Hitromil: Iztok Lužar
Siloslav: Jernej Slapernik
Alenka: Martina Maurič Lazar
Dojenček: Martina Maurič Lazar, Karel Brišnik
Jablana: Martina Maurič Lazar
Žalostni kralj: Jernej Slapernik
Črva: Karel Brišnik, Jernej Slapernik
Zmaj: Iztok Lužar, Brane Vižintin, Karel Brišnik, Jernej Slapernik, Alojz Milošič
Premiera: 24. oktober 2008, Veliki oder LGL
Vodja predstave: Zvonimir Urbič
Scenska tehnika: Andrej Slinkar, Alojz Milošič
Lučni mojster: Miran Udovič
Izdelava lutk: Iztok Bobić, Sandra Birjukov, Zoran Srdić, Mitja Ritmanič, Marjeta Valjavec, Sanela Medić
Izdelava scene: Smrekca d.o.o., Jože Zalar ml., s. p
To je pravljica o kralju in treh sinovih. Kot vedno bo kralj prepustil kraljestvo tistemu, ki bo najbolje opravil nalogo: našel čepico veselja. Fantje ne gredo peš, pač pa s formulo, bulbagerjem in motorjem. No, tega kako je Jurko premagal zmaja, dobil za nevesto kraljično Alenko in prinesel domov čepico veselja s krošnje čudne jablane, vam pa ne povemo, zato da boste prišli gledati predstavo.
Igramo jo z javajkami in pravijo, da je smešna.
Fotogalerija predstave
BOBEK IN BARČICA
Lutkovna predstava
Anja Štefan
Režija: Barbara Bulatović
Likovna podoba lutk in scene: Andreja Peklar
Avtorja glasbe: Jelena Ždrale, Nino de Gleria
Oblikovanje luči: Božidar Miler
Lektura: Tatjana Stanič
NASTOPAJO:
Asja Kahrimanović
Martina Maurič Lazar
Brane Vižintin
Premiera: 16. april 2009, Veliki oder LGL
Tehnični vodja: Jure Žnidaršič
Inspicient: Alojz Sedovnik
Lučno vodstvo: Božidar Miler
Scenski tehnik: Iztok Vrhovnik
Izdelava lutk in scene: Sandra Birjukov, Iztok Bobić, Jože Lašič, Marjeta Valjavec, Smrekca d.o.o., Jože Zalar ml., s.p.
Senčne lutke: Barbara Bulatović
Bobek živi ob jezeru. Vsak dan se igra ob njem. Po vodi spušča svoje male barčice in sanjari, da je kapitan. Rad bi imel čisto pravi čoln: če bi ga imel, si misli, potem bi odplul čez vodo in prišel na drugo stran. O, ko bi mogel, ko bi le lahko …
Pa se zgodi, da res dobi pravi čoln. Pogumno sede vanj, a takoj ko zapluje, že je tu miška. Potem ga kliče žabica, za njo zajček, lisica, medved. Jih ni za čolniček malo preveč? Le kako se bo to končalo …
Fotogalerija predstave
