DRAMSKI ODER ZA MLADE NA KOLESIH
Dramska predstava
Predlogi za gostovanja:
Tom Lycos in Stefo Nantsou
KAMENJE
Velikost odra: 8 x 8 m
Janja Vidmar
PINK
Velikost odra: 7 x 7 m
MOJA DRUŽINA?
Velikost odra: 8 x 9 m
Dragica Potočnjak
PROV HUDO
Velikost odra: 8 x 8 m
Maja Borin, Leopold in Primož Suhodolčan
PETER NOS JE ŠE VEDNO VSEMU KOS
Velikost odra: 8 x 8 m
Daniil Harms, Ravil Sultanov
CIRKUS ŠARDAM
Velikost odra: 7 x 7
Robert Lopez, Jeff Marx
AVENIJA Q (RAKOVA POT)
Velikost odra: 8 x 8 m
Boris A. Novak
MALA IN VELIKA LUNA
Velikost odra: 10 x 10 portal 7 m, višina min. 5,5 m
Vinko Möderndorfer
ZELENI FANTEK
Velikost odra: 8 x 8 m
Jernej Kuntner
MAVRICA
Velikost odra: 5 x 5 m
Marjan Bevk po motivih Franceta Bevka
PETER KLEPEC
Velikost odra: 6 x 6 m
Silvija Šesto
ITAK MAŽI
Velikost odra: 8 x 8 m
Vinko Möderndorfer
MIŠI V OPERNI HIŠI
Velikost odra: 8 x 8 m
Barbo Lindgren
GOSPOD PEPI IN ČRVIČEK ARTUR
Velikost odra: 6 x 6 m
Lutz Hübner
BOKSARSKO SRCE
Velikost odra: 7 x 7 m
Za podrobnejše informacije in rezervacije se lahko obrnete na organizatorki Špelo Juntes in Edito Golob, telefon: 01 / 3000 976, e-pošta: .(JavaScript must be enabled to view this email address)
Fotogalerija predstave
KAMENJE
Dramska predstava
Tom Lycos in Stefo Nantsou
Režija: Ivica Šimič
Kamenje je dramatizirana resnična zgodba o dveh fantih, ki sta metala kamenje z mostu nad avtocesto in tako ubila voznika. Napisana je kot igra za dva igralca, ki preigravata lika dečkov in dveh detektivov skozi vso igro.
Tekst je doživel mnogo uprizoritev in dosegel velik uspeh po svetu zahvaljujoč aktualni tematiki in napeti zgodbi, ki uporablja vse elemente, celo stereotipe filmski detektivk, družbeni angažiranosti, modernega koncepta v katerem se odraža sodoben pogled na gledališče za otroke in mlade, in predvsem zaradi vešče izpisanih karakterjev, ki dajejo izrazite možnosti za igralske kreacije.
Fotogalerija predstave
PINK
Dramska predstava
Janja Vidmar
Režija: Iztok Valič
Roman pisateljice Janje Vidmar je opozoril nase že ob svojem nastanku in takoj prejel nagrado Večernice. Govori o odraščanju Janjice v krogu svoje družine v nekem času, ki ga ni več a so ga naše generacije doživele, druge mlajše pa doživljale in spremljale skozi naše pripovedi, saj je na nek način ta čas še vedno prisoten v našem življenju in interpretiran skozi različne zorne kote. Prisoten v našem vsakdanu in znotraj naših današnjih družbenih turbulenc.
Fotogalerija predstave
MOJA DRUŽINA?
Dramska predstava
Režija: Jaša Jamnik
V mesecu januarju smo razpisali natečaj za najboljši dramski tekst za otroke in mlade z naslovom »Moja družina ?«, ki bo potekal do konca julija in z objavo najboljšega besedila, ki ga bo izbrala strokovna komisija 5.septembra 2010.
Besedilo bo doživelo premiero 2011.
Fotogalerija predstave
PROV HUDO
Dramska predstava
Dragica Potočnjak
Režija: Vinko Möderndorfer
Predstava je mnogo več kot igra za odraščajoče otroke. Je tudi igra za odrasle. Igra o svetu odraslih, ki kroji svet otrok. Zgodba spremljamo skozi enajstletno Julijo, ki ima očitno težave, ki izvirajo iz njene družine. Julija je slehernica. Saj ima zelo veliko otrok podobne probleme in odraščajoča mlada publika, kateri bo predstava namenjena, se bo na vsak način prepoznala v Juliji.
Fotogalerija predstave
ROMEO IN JULIJA
Lutkovna predstava
William Shakespeare
Koprodukcija LGL in gledališče Koper
Režija: Jaka Ivanc
Premera: Veliki oder, maj 2011
»Človeštvo je lahko ponosno samo na ljubezen,« je zapisal režiser Jaka Ivanc, ko je pripravljal uprizoritev verjetno »najbolj slavne zgodbe o ljubezni (in sovraštvu)«. »V njej so«, pravi, »zajete tudi številne druge zgodbe o ljubezni.« Animcija lutk in njihov odnos z ljudmi bo v Romeu in Juliji način pripovedovanja, kjer se bolj z gibom kot z besedo preigravajo ključni prizori znane tragedije. Tako zgodba kot njen nenavaden kontekst postavljajo pred nas vprašanja o ljubezni in njenih omejenih možnostih a tudi neskončni vrednosti.
Fotogalerija predstave
TIK TAK
Lutkovna predstava
Sonja Kononenko
Režija: Sonja Kononeko
Premiera: Kulturnica, oktober 2010
Dramsko-lutkovna predstava za otroke od dveh let naprej v okviru mednarodnega projekta Small size (Projekt predstav Evropske skupnosti za otroke do šest let).
Predstava nam pripoveduje o otrokovi igri in o času, ki se pri tem izgubi, o ustvarjalnosti trenutka ter doživljanju čudežnega, kadar smo zatopljeni v čas igre ali ustvarjalnosti. Spomniti nas hoče, naj si vendar vzamemo čas za poigravanje z vsakdanjimi rečmi, se vrnemo v trenutek in ga polno doživimo, kot to počne otrok v svoji igri ali umetnik pri svojem ustvarjanju. Dovolimo našim otrokom biti otroci in spomnimo se otroka v sebi, pa čeprav le za trenutek, tik preden se odpravimo spat. Časa ni ali pa pohiti in naša igra se drugače obrne, čudimo se malim, vsakdanjim rečem. Je čas za spanje, čas za igro in za naše sanje.
Fotogalerija predstave
MALE ŽIVALI
Lutkovna predstava
Lila Prap
Režija: Barbara Bulatović
Premiera: Mali oder, oktober 2010
»V šolskem kabinetu za biologijo kar mrgoli malih, nesramnih in nevarnih živali, brez katerih nam bi bilo laže živeti,« predava občinstvu učiteljica Violeta Žarek. Po mikroskopom nam prikazuje primerke mrgolazni, ki pa niso pravzaprav nič drugega kot »Male živali« Lile Prap, sodobne mednarodno uveljavljene avtorice številnih znanih slikanic. Ko gledamo živali pod mikroskopom in poslušamo Liline verze o njih, se pred nami dogaja zabaven živalski karneval, ki pa se prekine v trenutku, ko učiteljica z grozo opazi, da so vse male živali pobegnile! Na koncu Violeta Žarek vendarle ugotovi, da vse te drobne živalce sploh niso škodljive … Mikroskopski spektakelček s sencami je prijazna in zabavna »grozljivka« za najmlajše, ki otrokom približa specifičen del živalskega sveta.
Fotogalerija predstave
MOMO
Lutkovna predstava
Michael Ende
Režija: Klavdija Zupan
Premiera: Veliki oder, november 2010
Deklica Momo sprva živi v obilici časa, otroških dogodivščin in prijateljskih stikov, vse dokler v ta prijazni svet ne vstopijo sivi gospodje z nenavadno kupčijo: predlagajo varčevanje s časom in donosne obresti. Po načelu »čas je denar«, Momo izgublja prijatelje in skupen čas, ki ga je z njimi preživela. Njenemu otroškemu pogledu na svet pa ne pridejo do živega sivi gospodje s svojimi mamljivimi časovno varčevalnimi ponudbami, nasprotno: odpravi se iskat
izgubljeni čas … Izvedbo predstave Momo načrtujemo kot »učno uro vizualnega gledališča« izvedeno z različnimi lutkovnimi tehnikami, tudi senčnim gledališčem in računalniško animacijo.
Fotogalerija predstave
ČRNI MUC VASUJE
Lutkovna predstava
Josip Ribičič
Režija: Jiri Vysohlid
Premiera: Mali oder, februar 2011
Črni muc svoji izbranki Beli muci vsak večer »na kitaro brenka, naj postane njegova ženka.« V pesmicah mačji vasovalec beli muci obljublja vse mogoče, a njegove romantične podoknice se vsakokrat žalostno – smešno končajo, vse dokler Bela muca ne začne skrbeti za Črnega muca in kljub temu, »mijav, da je muc brljav«, slednjič le ne prisluhne njegovemu petju … Kljub temu, da se po tem ne koplje v mleku, ne je pečenke in ne živi v gradu, kot ji je Črni muc prej obljubljal, pa ima Bela muca rada svoje male bele in črne mucke … Znana Ribičečeva rimana mačja pravljica ponuja duhovito uprizoritev v domači kuhinji na način gledališča predmetov, posebno vrednost pa ji daje bogata glasbena podoba.
Fotogalerija predstave
BAGDADSKI TATIČ
Lutkovna predstava
Jan Zakonjšek
Režija: Jan Zakonjšek
Premiera: Veliki oder, marec 2011
Predstava nas popelje v daljno preteklost, na bližnji vzhod, kjer so vladali sultani, kalifi in hudobni vezirji. Princ Ahmed in njegov pomočnik tatič Abu se spoznata v ječi. Ko prideta iz nje, potujeta po svetu in srečata prelepo princesko, njenega očeta Sultana, služabnico Halimo, duha iz steklenice, dvorne dame, vojake, stražarje, mornarje ... Pot ju vodi po kopnem, po morju in po zraku, kjer junaka doživljata neverjetne dogodivščine. Na koncu zmaga dobro in Ahmed se s Princeso srečno poroči. V predstavi ne manjka čudes kot so krilati konj, mehanična morska lutka, duh in steklenice, vsevidno oko, čudežni lok in leteča preproga. Bagdadski tatič je napeta in domišljijsko bogata lutkovna pravljica, v kateri gledalci včasih zadržujejo dih in stisnejo pesti za svoje junake…
Fotogalerija predstave
LAILA
Lutkovna predstava
Michaela Pavlatova
Režija: Martina Maurič Lazar
Premiera: Mali oder, april 2011
Laila je deklica oz. mlada ženska, ki se odziva na svet okoli sebe. Gre za drobne dogodke okoli nje in v njej, take, ki jih zlahka prezremo, pa vendar je iz njih stkano njeno in naše življenje. Ustvarjalcem predstave je ljuba posebna občutljivost, ki jo ponuja Pavlatova, velik izziv pa se jim zdi je lutkovno uprizarjanje misli, čustev in drugih na videz neuprizorljivih prvin življenja. Laila Michaele Pavlatove je do naše uprizoritve živela le v dveh dimenzijah, v tiskani in elektronski verziji. Z vstopom na lutkovni oder, bo Laila zaživela tudi v novi, tretji dimenziji. Obeta se sodobna doživljajsko bogata solistična lutkovna predstava.
Fotogalerija predstave
MALA IN VELIKA LUNA
Dramska predstava
Boris A. Novak
Koprodukcija Lutkovno gledališče Ljubljana, Dramski oder za mlade in Prešernovo gledališče Kranj
Režija: Vinko Möderndorfer
Scenografija: Jože Logar
Kostumografija: Alan Hranitelj
Asistentka kostumografa: Mateja Benedetti
Glasba: Bojan Jurjevčič - Jurki
Oblikovanje svetlobe: Srečo Brezovar
Lektorica: Mateja Dermelj
ZASEDBA:
Severnica: Vesna Pernarčič / Vesna Slapar
Luna: Ana Hribar
Piratski krmar, Zaljubljeni maček, Snohodec: Matjaž Višnar
Komet, Sonce: Jan Bučar
Piratski kapitan, Zvezdogled, Gospod Falzet: Jernej Kuntner
Kuža, Zaljubljena muca, Gospa Basova: Alenka Tetičkovič
Vodji predstave: Aca Ilić / Jošt Cvikl
Tehnična vodja: Jure Žnidaršič, Borut Veselko
Tonska mojstra: Aca Ilić / Robert Obed
Lučni mojstri: Mirsad Vrević, Drago Cerkovnik / Bojan Hudernik
Izdelava lutk in scene: Sandra Birjukov, Iztok Bobić, Zoran Srdić, Mitja Ritmanič, Jože Lašič, Marjeta Valjavec, Jošt Cvikl, Janez Plevnik, Robert Rajgelj
Izdelava kostumov: Krojaštvo in šiviljstvo Vesna Rau s.p., Marija Špeh, Jožica Torkar, Nika Zver, Branka Spruk
Izdelava klobukov: Marjana Zajc
Rekviziterska in odrska dela: Darko Nedeljković, Tomo Hvastja, Robert Rajgelj, Janez Plevnik, Jošt Cvikl
Garderoba: Mihela Majcen, Bojana Fornazarič, Nena Hribar
Frizer in masker: Matej Pajntar, Mihela Majcen
»V lutkovni in radijski igri Mala in velika Luna sem upesnil otroško igrivost, ustvarjalnost in odprtost kot najbolj pristen človeški odnos do sveta. Mala Luna je prispodoba za otroka.
V tej igri sem hotel uprizoriti prav radost in bolečino odraščanja ter razpetost človeškega življenja med dva pola: med Dan in Noč, med Delo in Igro. Sonce je kralj Luči, Luna je princesa Noči. Sonce je kralj Dela, Luna je princesa Igre. Skozi lik Lune sem hotel izraziti svojo lastno nemogočo željo po vrnitvi v otroštvo. Luna je namreč edino bitje na vesoljnem svetu, ki vsak mesec zraste iz mlaja v ščip ter se znova vrne v kraj in krajec svojega otroštva. Luna je edini večni otrok.« (Boris A. Novak)
Kot vsak otrok tudi Luna hrepeni po tem, da bi čim prej odrasla. Zaljubi se v Sonce in mu zavida njegovo velikost in svetlobno moč. A ko odraste v polno Luno, presenečena spozna, da odraslost prinaša težke dolžnosti. Sonce ji razodene, da mora vsak dan in vse svoje dni od jutra do večera izdelovati svetlobo, da bi porajalo in ohranjalo življenje v vesolju. Ko Luna okusi grenkobo odraslosti, se ji stoži po brezskrbni otroški igri, zato se začne spet manjšati.
Fotogalerija predstave
ŠTIRJE MUZIKANTI
Lutkovna predstava
Matija Solce
Režija: Matija Solce
Dramaturgija: Jelena Sitar Cvetko
Lektura: Tatjana Stanič
Avtor glasbe: Matija Solce
Likovna podoba lutk in scene: Marianna Stránská
Oblikovanje luči: Danilo Korelec
ZASEDBA:
Harmonika, Pes, Psiček, Kuža, Cucek, Kukavica, Maksimilijan, Miš: Martina Maurič Lazar
Bumbajs, Osel, ribič Šime: Gašper Malnar
Pralnca - daska, žlice, Mucek, Mornar, Anka, Ivan: Miha Arh
Škantič - violina, Petelinček, ga. Amalia, signora Bruna, Balonarka: Polonca Kores
in
Lajnar: Zvonimir Urbič
Premiera: 22. april 2010, Veliki oder LGL
Vodja predstave: Zvonimir Urbič
Lučni mojster: Danilo Korelec
Scenski tehnik: Andrej Slinkar
Izdelava lutk in scene: Marianna Stránská, Iztok Bobić, Sandra Birjukov, Zoran Srdić, Mitja Ritmanič, Marjeta Valjavec, David Cajthaml, Matija Solce, delavnica Šentjakobskega gledališča
Kostumi: Jadranka Pavlović, Matija Solce, Marianna Stranská
Znana ljudska pravljica o bremenskih godcih je bila uveljavljenemu lutkovnemu ustvarjalcu Matiji Solcetu izhodišče za živahno in prijazno glasbeno-lutkovno predstavo. Štiri živali se, tako kot v znani pravljici, odpravijo na pot in v mestu presenetijo ljudi s svojo glasbo.
Otroci sodelujejo tako pri potovanju, ker lesene lutke zapustijo oder in stopijo med gledalce, kot pri koncertu, ko otroci z njimi zapojejo. Občinstvo sedi kar na odru, zato lahko otroci opazujejo gledališče tudi s te, manj običajne, a prav tako zanimive strani.
Fotogalerija predstave
CIRKUS ŠARDAM
Dramska predstava
Daniil Harms, Ravil Sultanov
Koprodukcija Lutkovnega gledališča Ljubljana in Zavoda Bufeto
Prevod in svetovanje: Vida Cerkvenik Bren, Jaša Jenull
Priredba in dramaturgija: Elena A. Nevežina
Režija: Ravil Sultanov
Kostumografija in likovna podoba: Katarina Zalar
Scenografija: Ravil Sultanov
Avtor glasbe: Davor Herceg
Odrski gib in trening igralcev: Natalija Sultanova
Oblikovanje luči, izdelava videoprojekcij: Jaša Jenull
Oblikovanje tona: Emil Koprivc
Izvedba songa: Rok Matek
NASTOPAJO:
Cirkuška družina Šardam:
Direktor cirkusa: Jernej Kuntner / Ravil Sultanov k.g.
Klovn, njegova žena: Barbara Kranjc k.g. / Natalija Sultanova k.g.
Mademoiselle Arabella, njuna hči: Nina Ivanič
Matilda Derdidas, dreserka in »družinska prijateljica«: Alenka Tetičkovič
Vertunov-o: Romeo Grebenšek k.g.
Animator lutk: Marko Velkavrh
Premiera: 1. december 2009, Šentjakobski oder
Tehnični vodja: Jure Žnidaršič
Vodja predstave: Emil Koprivc / Aca Ilić
Koordinatorka, organizatorka: Špela Juntes
Luč: Srečo Brezovar, Mirsad Vrević
Videoprojekcija: Aca Ilić
Izdelava lutk: Barbara Bulatović
Izdelava kostumov: Vlasta Podlogar
Izdelava scene: Emil Koprivc, Darko Nedeljković, Tomo Hvastja, Jože Zalar ml., s.p.
Rekviziterska in odrska dela: Tomo Hvastja, Darko Nedeljković
Garderoba: Mihaela Majcen
Ruski pesnik avandgardist nadrealist in predstavnik absurda je bil rojen 1905 leta v Sankt Petersburgu. Spada med tiste ruske umetnike, ki jih literarna zgodovina na novo odkriva. Zlasti njihova dela za otroke. Cirkus Šardam je igra absurdnih situacij, ki jih uprizarja cirkuška družina, ki sebe poimenuje ženski cirkus a zaradi pomanjkanja ženskih klovnov se mora v žensko napraviti tudi vodja cirkusa, ki vara svojo ženo soigralko s članico cirkusa nosečo Matildo. Nastope moti tudi državljan Vertunovo, ki je zaljubljen v Arabelo hčerko cirkuškega para in najmlajšo predstavnico cirkusa. Na vsak način si želi priti in nastopati a mu to nenhno preprečuje vodja cirkusa in oče Arabele. V točki Akvarija z morskim psom, Vertunova požre Matildin hišni ljubljenček morski pes. Vertunovu pred tem uspe najti zamašek od avarija in voda odteče in morski pes na suhem umre. Toda Vertunovo je še živ in vodji iz morskega psa ven govori, da si želi nastopati. Ta mu končno na zadovoljstvo vseh dovoli, saj ga prepozna kot rešitelja, ker je izpustil vodo da je pes poginil in je tako nevarnost minila. V trenutku sreče rodi še vso igro noseča Matilda. Na presenečenje vseh ovco. Kot simbol čistosti in nedolžnosti, ki jo vsa družina sprejme za svojo.
Igra je sestavljena iz točk absurda in preigravanja nesmislov. Ki se gibljejo na meji videza in resničnosti. Igra, ki jo gledamo, zaradi njene drugačnosti z drugačnimi očmi. Je kontraverzna, kot avtor, pesnik in pisatelj, Daniil Harms!
Fotogalerija predstave
GOSPOD PEPI IN ČRVIČEK ARTUR
Dramska predstava
Barbo Lindgren
Predstava je primerna za gostovanja v manjših dvoranah.
Prevod: Vanda Vremšak - Rihter
Režija: Ivica Šimić
Scenografija: arh. Gorazd Ravnikar
Kostumografija: Emina Kaliman
Glasba: Igor Karlić
Oblikovanje luči: Srečko Brezovar
NASTOPATA:
Iztok Valič in črv Artur
Inspicient: Aca Ilić
Ton: Emil Koprivc, Aca Ilić
Luč: Mirsad Vrević
Odrska dela: Tomo Hvastja, Miki Nedeljković
Izdelava scene: Jože Sinjur
Poslikava: Dore Južna
Barbo Lindgren, hčerka znane avtorice »Pike nogavičke«, je že uveljavljeno ime. Z igro Črviček in gospod Pepe je dosegla velik uspeh in prav je, da jo spoznajo tudi naši otroci. Zgodba govori o osamljenem človeku, ki na enem izmed svojih vsakodnevnih sprehodov naleti na črvička v stiski in strahu pred vrano. Pepe ga reši in postaneta dobra prijatelja in le to obema polepša dan. Prijateljstvo pa prinaša tudi obveznosti in določeno mero prilagajanja, kar je preizkušnja za oba hkrati pa spoznata njegovo vrednost. Rdeča nit je tako podobna vsem tistim spletanjem prijateljstev, ki jih otroci v odnosih med seboj tako dobro poznajo. Predstava je namenjena najmlajšim in Malemu odru, je mobilna in s tem dopušča možnost številnih gostovanj po vrtcih in šolah.
Fotogalerija predstave
PETER KLEPEC
Dramska predstava
Marjan Bevk po motivih Franceta Bevka
Predstava je namenjena samo za gostovanja.
Režija: Marjan Bevk
Scenografija: Mojca Valič
Kostumografija: Emina Kaliman
Glasba: Mirko Vuksanovič
Oblikovanje luči: Srečo Brezovar
NASTOPATA:
Maja Martina Merljak
Jan Bučar
Inspicient, rekviziter: Aca Ilić
Luč: Mirsad Vrević
Ton: Emil Koprivc
Odrska dela: Tomo Hvastja, Darko Nedeljkovič
Izdelava scene: Jože Sinjur
Izdelava kostumov: Mojca Rodman
Garderoba: Emina Kaliman
Izročilo pravi, da Petru Klepcu moč ni bila dana od vselej. Najprej je bil le šibek pastirček, izpostavljen nasilju močnejših vrstnikov. Ko je nekoč pred sončno pripeko z vejevjem zaščitil spečo gorsko vilo, mu je ta v zahvalo podarila nadnaravno moč, s katero je svoje mučitelje spravil k pameti. Opustil je pastirjevanje in okoli domače bajte iztrebil zemljo, ki je njemu in njegovi materi poslej dajala kruh. Namesto bajte si je zgradil hišo. Strešno gredo je menda napravil kar iz drevesa, ki ga je izruval v bližnjem hribu in na hrbtu pritovoril v dolino.
Ko so v Obkolpje prihrumeli Turki in s konji udrli tudi v osilniško cerkev, je Peter domači fari prihitel na pomoč. Med potjo je izdrl smreko in z njo Turke pognal iz doline. Cesar ga je, ve povedati izročilo, iz hvaležnosti oprostil davkov in mu podelil pravico do lova.
Predstava Peter Klepec v dramski obdelavi in režiji Marjana Bevka, s tremi igralci, bo scensko glasbena pripoved o slovenskem fantiču, ki je bil zaradi dobrega dela nagrajen z močjo in je to moč uporabil za obrambo svoje vasi (dežele) in pomoč ljudem. Ni pa te moči izrabil v slabe namene.
Motivsko se bo dramatizacija naslanjala na istoimensko povest pisatelja Franceta Bevka.
Fotogalerija predstave
MIŠI V OPERNI HIŠI
Dramska predstava
Vinko Möderndorfer
Režija: Vinko Möderndorfer
Scenografija: Jože Logar
Kostumografija: Meta Sever
Glasba: Bojan Jurjevčič Jurki
Oblikovanje luči: Srečo Brezovar
NASTOPAJO:
Kunigunda, Miška Aida, Julija: Nina Ivanič
Miška Toska, Pevka: Maja Martina Merljak
Mišek Romeo, Mišek Rigoleto: Jan Bučar
Mišek Zigfrid, Dirigent, Operni strah Janez: Jernej Kuntner
Pripovedovalec: Zvone Hribar
Inspicient, rekviziter: Aca Ilić
Luč: Mirsad Vrević
Ton: Emil Koprivc
Izdelava kostumov: Irena Rus Delo, Jože Koprivec, Mojca Rodman
Garderoba: Mihela Majcen
Odrska dela: Tomo Hvastja, Darko Nedeljković
Kaj ima vsaka prava in velika operna hiša? V njej delajo pevci, režiserji, direktor, garderoberke ... Kadar je predstava, operno hišo napolnijo ljudje, gledalke in gledalci ...
Vsaka dobra operna hiša pa ima tudi svoj operni mišji zbor. V vsaki operni hiši, ki da kaj nase, prebivajo tudi miši. MIŠI V OPERNI HIŠI.
In naša igrica, v kateri se bo tudi pelo in plesalo, kot se za operne hiše spodobi, govori o prav posebni mišji družini. Spoznali bomo miška Romea, očeta miša Zigfrida, mamo miš Konigundo in še mnoge druge zanimive mišje osebe. Zabavali se bomo in smejali, ko bomo videli, kaj vse se lahko zgodi, če se veliki operni primadoni v lasuljo zaplete micena miška. Srečali pa bomo tudi čisto pravega mišjega opernega duha, kajti nobena res dobra opera ne more obstajati, če v njej ne straši kakšen prisrčen mišji duh.
Skozi dogodivščine miška Romea in njegove družine pa bomo mimogrede spoznali tudi opero. In upam, da jo bomo čisto malo tudi vzljubili, tako kot so jo miške, ki so se v njej naselile pred mnogimi mnogimi leti in v njej ostale vse do danes.
Fotogalerija predstave
ITAK MAŽI
Dramska predstava
Silvija Šesto
Dramatizacija: Ladislav Vindakijević
Prevod: Sonja Dolžany
Režija: Ladislav Vindakijević
Scenografija: Dinka Jeričević-Frangeš
Kostumografija: Emina Kaliman
Glasba: Adriana Kramarić
Oblikovanje luči: Srečo Brezovar
NASTOPAJO:
Mama Milka: Alenka Tetičkovič
Maži: Jernej Kuntner
Ivzy: Maja-Martina Merljak
Piksi: Jan Bučar
Inspicient, rekviziter: Aca Ilić
Luč: Mirsad Vrević
Ton: Emil Koprivc
Odrska dela: Tomo Hvastja, Darko Nedeljković
Garderoba: Emina Kaliman
Itak Maži je tekst sodobne hrvaške avtorice za otroke in mladino in je trenutno eden najbolj popularnih in odmevnih na Hrvaškem. Zgrajen je iz slik in zgodb otroškega vsakdana znotraj urbane družine. Desetletni deček Maži med igro in poigravanji ter različnimi pričakovanji staršev, starejše sestre in mlajšega brata doživlja svoje življenje in prve probleme, ki jih družinsko življenje prinaša. Skozi medsebojne odnose išče tudi prve odgovore na vse, kar se okrog njega dogaja in za kar ne najde vedno pravega odgovora. Beseda teče o petčlanski družini, kakršnih je danes veliko, z vsemi medsebojnimi odnosi, ki so primerni času in dobi odraščanja posameznih otrok znotraj družine. Gre za generacijske razlike, prva spoznanja, zaljubljenosti, različna doživljanja v medsebojnih odnosih, ki so značilni za družinsko življenje. Pojavlja se prvi kritični pogled na vse dogajanje v družini in na posamezne člane družine, medsebojno rivalstvo in nerazumevanje, prvi poizkusi uveljavljanja svojega stališča kot najpomembnejšega in edino veljavnega. Tako se skozi predstavo mladi gledalec lahko identificira s katerim koli članom te družine in se istočasno preko drugih likov sooči s kritiko o njem. Predstavo odlikuje življenjski in neposreden humor, koncentriran in razpoznaven v vsakodnevnih situacijah, v katerih lahko otroci spoznajo sebe in okolje, v katerem živijo.
Fotogalerija predstave
MAVRICA
Dramska predstava
Jernej Kuntner
Režija: Jernej Kuntner, Alenka Tetičkovič
Dramaturg: Iztok Valič
Kostumografija: Tanja Škrbič Birgmajer
Glasba: Bojan Jurjevčič – Jurki
Oblikovanje luči: Srečo Brezovar
NASTOPATA:
Punčka: Alenka Tetičkovič
Fantek: Jernej Kuntner
Inspicient, rekviziter: Aca Ilić
Luč: Mirsad Vrević
Ton: Emil Koprivc
Odrska dela: Tomo Hvastja, Darko Nedeljković
Izdelava scene: Dore Južna
Garderoba: Emina Kaliman
Fantek in punčka se spoznata. Igrata se v peskovniku. Znata si ga deliti. Znata si deliti igračke. Znata se razumeti. Znata biti prijatelja. Potem pa pade dež! In fantek in punčka se ne razumeta več. Ne znata si več deliti peskovnika, igrač, prijateljstva. Ali to pomeni, da se ne marata več? A nekje za oblaki je zmeraj sonce! Je zmeraj upanje! Ko sončni žarki najdejo pot med oblaki in pobožajo dežne kaplje, nastane mavrica. Tako mavrica obsije in ustvari novo upanje, novo prijateljstvo in novo ljubezen. Na koncu mavrice je zaklad! In fantek in punčka sta srečna. Našla sta novo pot. Pot mavrice. Z roko v roki gresta po tej mavrični poti po zaklad. In kaj je zaklad? Je to ljubezen, prijateljstvo, spoštovanje? Stisk roke?
Po mavrični poti, z roko v roki.
Fotogalerija predstave
BOKSARSKO SRCE
Dramska predstava
Lutz Hübner
Prevod: Darko Čuden
Režija in scenografija: Samo M. Strelec
Kostumografija: Leo Kulaš
Izbor glasbe: Bojan Jurjevčič-Jurki
Oblikovanje luči: Srečo Brezovar
Svetovalec za borilne prizore: Bogdan Vukičević
Svetovalec za jezik in glasbo: Adam Velić
NASTOPATA:
Leo: Iztok Valič
Jojo: Domen Valič
Šepetalka: Maja Kozmos
Inspicient, rekviziter: Aca Ilić
Luč: Mirsad Vrević
Ton: Emil Koprivc
Garderoba: Emina Kaliman
Odrska dela: Tomo Hvastja, Darko Nedeljković
Igra je glede na svojo vsebino in izpovednost vedno aktualna, kot je tudi aktualna borba proti nasilju in agresivnosti, ki jo v sebi čutijo in nosijo številni mladi. Razkriva, kako lahko nekdanji boksar, ki je vse življenje živel med nasiljem in športom, jeznemu mladeniču pomaga prerasti, premagati in se osvoboditi vse agresivnosti, ki jo nosi v sebi.
Ena izmed rešitev zoper to negativno, agresijo, je, da se o njem govori naglas, tako kot govorita v Hübnerjevi igri boksar in jezni mladenič.
Fotogalerija predstave
AVENIJA Q (RAKOVA POT)
Dramska predstava
Robert Lopez, Jeff Marx
Muzikal za mladino in odrasle
Prevod in dramaturgija: Milan Dekleva
Koreorežija: Mojca Horvat
Glasbeno vodstvo in korepeticije: Patrik Greblo
Likovna podoba lutk: Jože Lašič
Kostumografija: Emina Kaliman
Scenografija: Urška Dolinar
Oblikovanje luči: Srečo Brezovar
Oblikovanje tona: Emil Koprivc
Svetovalec za animacijo in animacijske vaje z lutkami: Brane Vižintin
Izvajalci glasbe: Igor Seme (klavir), Tilen Knaflič (bas kitara), Matjaž Horvat (bobni)
NASTOPAJO:
Nina Ivanič: Katja Zver
Alenka Tetičkovič: Fredi Kiler, gospa Kopriva
Ana Hribar: Lučka, gospa Kopriva
Jan Bučar: Niki, Netek Zver
Gašper Jarni k.g.: Brane
Maja Martina Merljak k.g.: Eva Božič, Lučka
Barbara Jadovnicky k.g.: Eva Božič, Lučka
Luka Markus Štajer k.g.: Primož
Jure Lajovic k.g.: Bor
Andreja Janjilovič k.g.: Mali pokvarjeni medved
Tjaša Tomažin k.g.: Veliki pokvarjeni medved
Nuša Podvornik k.g.: Katja Zver
Vodja predstave: Emil Koprivc / Aca Ilić
Luč: Mirsad Vrević
Ton: Emil Koprivc
Izdelava lutk, scene in kostumov: Iztok Bobić, Zoran Srdić, Jože Lašič, Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec, Smrekca d.o.o.
Izdelava rekvizitov: Dore Južna
Tehnični vodja: Jure Žnidaršič
Koordinatorka, organizatorka: Edita Golob, Špela Juntes
Rekviziterska in odrska dela: Tomo Hvastja, Darko Nedeljković
Garderoba: Emina Kaliman
Primož je mlad fant, ki je pravkar končal šolanje in išče svoj smisel v življenju. Predvsem pa išče zaposlitev in stanovanje. Iskati začne v centru, na Aveniji A, a se v neuspešnem iskanju zgoraj naštetega končno znajde na obrobju mesta, na Aveniji Q. Kako živeti in preživeti (v teh časih!) ni le njegov problem, ampak se z življenjem spopadajo tudi njegovi novi sosedje. Njihovi problemi, konflikti in kompleksi so spretno zaviti v duhovite dialoge, ki se lotevajo vrste globalnih, univerzalnih tem:
Nezaposlenost, karierizem, rasizem, internet, pornografija, moško-ženski odnosi, smisel življenja ... skratka vprašanja, ki še posebej zanimajo odraščajočega najstnika.
ZAKAJ PRAV TA MUZIKAL?
Ker me je ob poplavi velikih, bleščečih spektaklov, neštetih ponovnih obdelav preverjenih uspešnic, nostalgičnih komedij in patetičnih rock oper … v zadnjem času prav ta predstava najbolj prepričala.
Ker je mlada, sveža, pogumna, brez dlake na jeziku.
Ker na plišast in prijeten način priznava in pripoveduje stvari, ki v resničnem življenju že tako ali tako dovolj srbijo, bolijo, tiščijo, ščemijo ...
Ker po otroško odkriva svet odraslih (vsaka podobnost s Sezamovo ulico je namerna)
Ker od začetka do konca kar kliče po gibu in koreografiji.
Ker je njeno glavno sporočilo, da je smisel v iskanju.
Ker mislim, da Broadway ni izkoristil vseh možnosti, ki jih koreografu in režiserju ponujata odlična besedilo in glasba.
Mojca Horvat
Fotogalerija predstave
PETER NOS JE ŠE VEDNO VSEMU KOS
Dramska predstava
Maja Borin, Leopold in Primož Suhodolčan
Dramatizacija: Maja Borin po motivih zgodbic o Petru Nosu
Režija: Miha Golob
Scenografija: Miha Golob
Kostumografija: Jelena Proković
Glasba: Vasko Atanasovski
Oblikovanje luči: Srečo Brezovar
NASTOPAJO:
Peter Nos: Jan Bučar
Barbara: Maja Martina Merljak
Marjetica: Nina Ivanič
Marko: Jernej Čampelj k.g.
Gašper: Jernej Kuntner
Inspicient, rekviziter: Aca Ilić
Luč: Mirsad Vrević
Ton: Emil Koprivc
Peter Nos se je porodil v domišljiji pisatelja Leopolda Suhodolčana, ki je zapisal, da Peter Nos ni izmišljen lik, že zato ne, ker je bil on sam Peter Nos, potem njegov sin, pa tudi marsikdo izmed nas. Njegov sin Primož Suhodolčan nadaljuje z zgodbami o Petru Nosu, igrivem, radovednem, iznajdljivem fantu, ki je vedno vsemu kos. Dramsko zgodbo Peter Nos je še vedno vsemu kos je po nekaterih motivih iz Suhodolčanovih zgodb zapisala Maja Borin, dramaturginja in otroška pisateljica. Peter Nos se bo tokrat s prijatelji zapletal v duhovite in razburljive dogodivščine s prijateljico Barbaro, učenim Markom, nagajivim Gašperjem in novo sosedo Marjetico.
Fotogalerija predstave
ZELENI FANTEK
Dramska predstava
Vinko Möderndorfer
Režija: Vinko Möderndorfer
Scenografija: Jože Logar
Kostumografija: Meta Sever
Glasba: Bojan Jurjevčič – Jurki
Oblikovanje luči: Srečo Brezovar
NASTOPAJO:
Zeleni fantek: Jan Bučar
Deklica Ivana: Maja Martina Merljak
Mala hiška, šola: Nina Ivanič
Avtomobil, debela hiša, šolski zvonec, pralni stroj: Jernej Kuntner
Semafor, visoka hiša, vitamini, pralni stroj: Alenka Tetičkovič
Inspicient, rekviziter: Aca Ilić
Luč: Mirsad Vrević
Ton: Emil Koprivc
Odrska dela: Tomo Hvastja, Darko Nedeljković
Izdelava kostumov: Irena Rus-Delo, Mojca Rodman, Marija Boruta, Tina Žen
Izdelava scene: Smrekca d.o.o.
Garderoba: Mihela Majcen
Zeleni fantek je igra o fantku, ki je drugačen. Saj je zelen. Je pa tudi zgodbica o deklici, ki na svoji vsakodnevni poti v šolo sreča cel kup težav. Celo goro preprek in drobnih nerodnosti. Srečuje se z divjim prometom, z zmedenim semaforjem, s tečnimi vitamini, z velikimi in malimi hišami, ki se jim zdi, da so najpomembnejše na svetu ... in s podobnimi težavami. Ko pa sreča Zelenega fantka, ki se je na tem planetu znašel po pomoti in se mu zato zdijo vse naše planetarne zadeve še bolj čudne, se vse dekličine težave z odraslim svetom nenadoma ne zdijo več tako grozne. Deklica in Zeleni fantek skupaj premagata vse zadrege in vsakodnevne zoprnosti. Vmes malo prepevata in se prav fino imata. Zeleni fantek je ena takšna lušna, zabavna dogodivščina, ki jo bodo otroci prepoznali in se skupaj z odraslimi gledalci prav fino zabavali.
Fotogalerija predstave
LUTKE V OČEH IN DLANEH
Ustvarjalne lutkovne sobote
Otroške lutkovne delavnice bodo v prihodnji sezoni potekale enkrat mesečno ob sobotah. To pomeni, da boste na lutkovno delavnico lahko prišli tako kot na predstavo, z vstopnico. Otroci bodo spoznavali in izdelovali različne vrste lutk, se poskušali v različnih lutkovnih veščinah in spoznavali lutkovno gledališče – tudi z manj znane plati. Delavnico bodo vodili člani in sodelavci našega gledališča, ki so mojstri vsak na svojem področju. Vabljeni predšolski otroci.
Programi in termini ustvarjalnih delavnic bodo objavljeni v mesečnih programih LGL. Nakup vstopnic pri blagajni LGL ali na spletni strani http://www.lgl.si
Fotogalerija predstave
LOVE DOLLS
Lutkovna predstava
Duda Paiva
Koprodukcija LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA in DUDAPAIVA COMPANY
Plesna ekstravaganca, parada popularne glasbe, lepega vedenja in alternativnega ljubljenja.
Scenarij in režija: Duda Paiva
Dramaturgija: Jaka Ivanc
Glasba: Allan Segall
Zvočni efekti: Izidor Kozelj
Svetovalec za glasbo: Augusto Valença
Luči: Hans C. Boer, Mark Verhoef
Umetniško svetovanje: Paul Selwyn Norton
Likovna zasnova lutk: Duda Paiva
Izdelava lutk in scene: Jože Lašič, Duda Paiva, Iztok Bobić, Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec, Smrekca d.o.o., Jože Zalar ml., s.p.
Oblikovanje scene: Andre Mello
Oblikovanje kostumov: Javier Murugarren, Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec
Plesni učitelj: Tomaž Ambrož
Izvajalci glasbe:
Violončelo: Urša Pavlovčič
Klarinet: Rok Felicjan
Tolkala: Marko Jurečič
ZASEDBA:
Miha Arh
Polonca Kores
Maja Kunšič
Iztok Lužar
Asja Kahrimanović
Martina Maurič Lazar
Nina Skrbinšek / Augusto Valença
Premiera: 15. september 2009, Veliki oder
Tehnični vodja: Jure Žnidaršič
Koordinatorka, organizatorka: Špela Juntes
Producent DUDAPAIVA COMPANY: Prisca Maas
Vodja predstave: Izidor Kozelj
Lučni mojster: Božidar Miler, Danilo Korelec
Scenski tehnik: Tomislav Bevanda
Prepovedano za otroke!
Pretresljiva, radikalna in angažirana lutkovna predstava govori o alienaciji kot problemu sodobnega človeka. Odsotnost komunikacije se odraža tudi v njegovi intimi. Junaki v naši predstavi se zaradi nezmožnosti za partnerstvo in bližino toplega, a zahtevnega človeškega bitja raje odločajo za ljubezen z lutkami, v katere lahko projicirajo svoje sanje, želje in pričakovanja. Zgodba, trpka podoba naše družbe, se odvija v kleti neke stavbe, skriti pogledom ljudi in zakona ...
LOVE DOLLS je mojstrski plesni vrtinec lutk, ljudi in čustev ob izvrstni glasbi v živo.
Fotogalerija predstave
JURIJEVO ČUDEŽNO ZDRAVILO
Lutkovna predstava
Roald Dahl, David Wood
Priredba in režija: Luis Zornoza Boy
Lektura: Tatjana Stanič
Likovna podoba: Luis Zornoza Boy
Avtor glasbe: Nino de Gleria
Oblikovanje luči: Miran Udovič
Glasba posneta v studiu: Glasbeni Arboretum
NASTOPATA:
Maja Kunšič
Gašper Malnar
Premiera: 22. junij 2010 na Malem odru LGL
Vodja predstave: Alojz Sedovnik
Lučni mojster: Miran Udovič
Scenski tehnik: Iztok Vrhovnik
Izdelava lutk in scene: Iztok Bobić, Mitja Ritmanič, Zoran Srdić, Sandra Birjukov, Luis Zornoza Boy, Marjeta Valjavec
Roald Dahl, znan po Matildi in Charliju v tovarni čokolade, je avtor odlične zgodbe: Jurijevo čudežno zdravilo, ki je doživela prevod v slovenščino šele lani in so jo od tedaj tudi pri nas z navdušenjem prebirali številni mladi bralci. Zdaj bodo Jurij, njegova zoprna stara mama in drugi junaki te knjige doživljali svoje pustolovščine tudi v našem gledališču. Kje drugje kot med lutkami se lahko dogajajo čarovnije, kjer se živali in ljudje povečujejo do neslutenih razsežnosti ali pa preprosto izginjajo? Vse zaradi neverjetnega izuma dečka Jurija, ki je izdelal čarobni napoj samo zato, da bi bila njegova stara mama malce bolj prijazna.
Fotogalerija predstave
IZGUBLJENI TON
Lutkovna predstava
Zalka Grabnar Kogoj / Peter Kus
Animirana zvočna predstava
Koprodukcija Forum Ljubljana in Lutkovno gledališče Ljubljana
Idejna zasnova, režija in glasba: Peter Kus
Besedilo: Zalka Grabnar Kogoj
Priredba besedila: Ajda Rooss, Peter Kus
Dramaturgija: Ajda Rooss
Likovna podoba: Kaja Avberšek
Zasnova in izdelava izvirnih inštrumentov: Peter Kus, Darko Korošec
Koreografija: Andreja Rauch Podrzavnik
Svetovalka za animacijo: Nina Skrbinšek
Oblikovanje luči: Miran Udovič
Izdelava lutk in scene: Atelje LGL, Jože Zalar ml., Jaka Mihelič, Brane Ždralo
Lektorstvo: Tatjana Stanič
Oblikovanje tiskovin: Kaja Avberšek
Fotografije: Nada Žgank
NASTOPAJO:
Miha Arh
Asja Kahrimanović
Polona Kores
Andrej Žibert k.g.
Premiera: 28. januar 2010, Veliki oder LGL
Projekt sta podprla Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo.
Za pomoč se zahvaljujemo: Katerini Mirović, Bredi Kus, Juriju Kusu, Ivu Avberšku, Andreju Štularju, Janku Koropcu
Vodja predstave: Izidor Kozelj
Lučni mojster: Danilo Korelec
Scenski tehnik: Slobodan Ilić
ZGODBA
Izgubljeni ton se vsebinsko naslanja na motiv stare kitajske legende o cesarstvu, ki je izgubilo osnovni Ton. Po njem so se uglaševala ne le vsa glasbila, temveč tudi družbeno življenje nasploh.
Nekje ali povsod je mesto, v katerem je bilo življenje včasih srečno. Prebivalci so bili med seboj složni in ljubeznivi. Sčasoma pa se je v mesto naselil nered, ki ga je spremljal neznanski hrup. Med ljudi je zasejal nestrpnost in sovraštvo. Veliki, glava tega mesta, se odloči, da je treba mesto na novo uglasiti. Toda v kakofoniji se je izgubil osnovni Ton. Zato Veliki razglasi, da tistemu, ki ga najde, odstopi svoje mesto. Nalogo sprejme Mali, prijazen in dobrohoten mestni fantič. Odpravi se na potovanje, odločen, da bo med neštetimi zvoki sveta odkril pravi, izgubljeni Ton.
O AVTORJU
Peter Kus, avtor projekta Izgubljeni ton, je skladatelj in gledališki ustvarjalec. V zadnjih letih raziskuje območje, kjer se križata področji glasbe in gledališča. Posebej se posveča možnosti uporabe izvirnih glasbenih inštrumentov kot scenskih elementov, rekvizitov ali lutk, ki na poseben način »ozvočujejo« predstavo. Z njimi želi tradicionalno lutkovno gledališče in gledališče predmetov nadgraditi z ‘animacijo zvoka’, pri kateri izvajanje glasbe na odru prepleta z lutkovno animacijo, gibom in likovnim izrazom.
Peter Kus je ustvaril glasbeno-lutkovne prestave Črna kuhna (Mini teater, 2004), Glas (KD Priden možic, 2005), Tristan Vox (Ops! zavod Ljubljana, 2006) in Kralj prisluškuje (Ops! zavod Ljubljana in Cankarjev dom, 2007). Je tudi avtor niza razstav izvirnih inštrumentov Evfonija). Za Glas je na 17. Mednarodnem festivalu Poletni lutkovni pristan 2006 v Mariboru in na 4. Bienalu ULU 2007 v Kopru prejel nagradi za glasbo in za izvirnost (kot član Tria Kučma). S predstavo Kralj prisluškuje je gostoval na več mednarodnih festivalih in zanjo prejel nagrade za izvirnost (10. Lutfest v Sarajevu, 5. bienale ULU v Plibeku v Avstriji) in za glasbo (10. Lutfest v Sarajevu).
Fotogalerija predstave
KNJIGA O DŽUNGLI
Lutkovna predstava
Rudyard Kipling
Prevod: Janez Gradišnik
Avtorica odrske priredbe romana: Tatjana Doma
Avtor besedil songov: Branko Završan
Režija: Ivana Djilas
Likovna podoba lutk: Jelena Proković
Tehnologija lutk: Mitja Ritmanič
Likovna podoba scene: Branko Hojnik
Oblikovanje luči: Božidar Miler
Avtor glasbe: Boštjan Gombač
Korepeticije: Ana Duša
Glasbeniki: Igor Leonardi (sitar, kitara), Jan Tomšič (bansuri)
Lektorstvo: Tatjana Stanič
NASTOPAJO:
Maugli: Maja Kunšič
Medved Balu: Brane Vižintin
Panter Bagira: Gašper Malnar
Tiger Šir kan, opica: Karel Brišnik
Kača Kaja: Urška Hlebec
Volčja mama, opica, žaba: Nina Skrbinšek
Ptič Čil, kralj opic: Iztok Lužar
Baldeo, opica, žaba: Iztok Jereb
Mesua, opica, žaba: Sonja Kononenko
Plamenec, ženska, opica: Alenka Pirjevec
Plamenec, pav: Irena Zubalič Žan
Premiera: 24. november 2009 na Velikem odru LGL
Tehnični vodja: Jure Žnidaršič
Vodja predstave: Alojz Sedovnik
Koordinatorka, organizatorka: Špela Juntes
Lučni mojster: Božidar Miler, Danilo Korelec
Scenska tehnika: Tomislav Bevanda, Andrej Slinkar
Izdelava lutk in scene: Iztok Bobić, Ivica Bilek, Sandra Birjukov, Jože Lašič, Mitja Ritmanič Zoran Srdić, Marjeta Valjavec, Sara Pugelj, Petra Oman, Smrekca d.o.o., Jože Zalar ml., s.p.
Kiplingova Knjiga o džungli obeta tudi v lutkovni izvedbi zanimivo potovanje v indijsko džunglo. Zgodba o dečku Mavgliju, njegovi krušni mami volkulji, zaščitniku modrem črnem panterju Bagiri, medvedjem prijatelju Baluju in nevarnem sovražniku tigru Šir Kanu bo pravi lutkovni spektakel, v katerem ne bo manjkalo napetih, humornih, pa tudi nežnih trenutkov. Zanimivo, vizualno bogato in dinamično dogajanje pa ne bo le paša za oči, ampak tudi za ušesa, saj bo v predstavi res veliko dobre glasbe. Zakaj smo uvrstili Knjigo o džungli na repertoar prav zdaj? Ker govori o odnosu med človekom in naravo – o možnostih medsebojnega razumevanja in o nujnosti spoštovanja.
Fotogalerija predstave
TRNJULČICA
Lutkovna predstava
Po pravljici bratov Grimm – Katarína Aulitisová
Prevod: Darja Pivk, Jelena Sitar
Režija: Katarína Aulitisová, Ľubomír Piktor
Likovna zasnova: Jan Kocman
Glasba: Jiří Vyšohlíd
Korepeticije: Joži Šalej
Asistent glasbenika: Izidor Kozelj
Lektorstvo: Tatjana Stanič
Oblikovanje luči: Jan Kocman, Božidar Miler
NASTOPAJO:
Asja Kahrimanović
Miha Arh
Sonja Kononenko
Iztok Jereb
Premiera: 20. marec 2008, Mali oder LGL
Vodja predstave: Izidor Kozelj
Lučni mojster: Božidar Miler
Scenski tehnik: Andrej Slinkar
Izdelava lutk: Jan Kocman, Ivan Kopa, Zoltan Jojart
Izdelava kostumov: Sandra Birjukov, Maja Peterlin, Marjeta Valjavec
Izdelava scene in rekvizitov: Iztok Bobić, Zoran Srdić, Smrekca d.o.o., Jože Zalar jr., s. p.
Znano pravljico o speči kraljični, ki se je ob kolovratu zbodla v prst in zaspala za sto let, poznate. Prav gotovo pa ne veste, kakšno vlogo ima pri vsem tem žaba, ki negibna krasi vodnjak grajskega vrta. In tudi tega ne, od kod so se vzeli čudni glasbeniki in njihova še bolj čudna glasbila … Zanimivo je, da Trnjulčica in z njo ves dvor spi celih sto let. Kaj vse se v sto letih lahko zgodi? Klasična pravljica v sodobni preobleki polna dogajanja, glasbe in humorja, je nastala v sodelovanju z avtorsko ekipo iz Slovaške in Češke.
Fotogalerija predstave
PEDAGOŠKI PROGRAMI
Kulturni dan v lutkovnem gledališču
Lutkovno gledališče Ljubljana je v okviru predloga programa Ustanove lutkovnih ustvarjalcev sodelovalo v razpisu kulturne vzgoje na področju uprizoritvene umetnosti – sklop Dramsko gledališče, ki ga je razpisalo Ministrstvo za šolstvo 2010. ULUjev program je bil med vsemi predlaganimi ocenjen kot najboljši in je zato mogoče za določeno število spodaj omenjenih programov pridobiti delno financiranje iz državnega proračuna. Vsi našteti predlogi so predstave, ki jim je dodano srečanje z ustvarjalci ali demonstracija ustvarjalnih postopkov, instrumentov, lutk in načina njihove animacije. V tem programu sodelujemo, ker skupaj z drugimi gledališči zasledujemo cilje, ki jih je zapisalo Ministrstvo za šolstvo:
»Kulturno-vzgojni projekt udeležencem omogoča aktivno spoznavanje dramskega gledališča kot umetniške zvrsti (z njenim specifičnim umetniškim izrazom, značilnostmi idr.), neposreden stik z ustvarjalci s tega področja, jih navaja na aktivno in kritično gledanje ter refleksijo in jih hkrati spodbuja k njihovi lastni ustvarjalnosti. Izvedba projekta prispeva k popularizaciji uprizoritvene umetnosti na področju dramskega gledališča med otroki in mladimi ter v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Gledališko področje zajema vse zvrsti t.i. “odrskih umetnosti”, in sicer od dramskega, lutkovnega, eksperimentalnega in fizičnega gledališča, prek ambientalnega do uličnega gledališča.
Kulturno-vzgojni projekt na področju uprizoritvene umetnosti – sklop Dramsko gledališče in sklop Sodobni ples je projekt, ki učencem in dijakom omogoča aktivno spoznavanje področja uprizoritvene umetnosti in njenega specifičnega umetniškega izraza vezanega na različne uprizoritvene žanre/zvrsti. … Pri načrtovanju projekta je poudarek tudi na sodelovanju s strokovnimi delavci v osnovnih in srednjih šolah, z namenom, da spoznajo možnosti vključevanja tovrstnih vsebin v šolski kurikul.«
Izbirajte med naslednjimi našimi predlogi:
Zalka Grabnar Kogoj, Peter Kus
IZGUBLJENI TON (po motivih kitajske legende)
Režija: Peter Kus
Za otroke od petega leta naprej, 60 minut
Izgubljeni ton je zanimiva in nenavadna lutkovna predstava, ki je obenem tudi zanimiv koncert.Animirana zvočna pravljica popelje učence v svet lutkovnega gledališča in svet glasbe. Predstavi, ki je res posebno umetniško doživetje sledi spoznavanje nenavadnih instrumentov in nastajanje zvoka v njih. Ogled predstave in predstavitve po njej se navezuje na pouk slovenščine (literatura, gledališče) in glasbene vzgoje. Vabljeni v Veliko dvorano LGL, možno pa je tudi gostovanje na večjem gledališkem odru.
Anja Štefan
BOBEK IN BARČICA
Režija: Barbara Bulatović
Za otroke od tretjega leta naprej, 30 minut
Predstava je kvalitetna lutkovna uprizoritev besedila ene najuspešnejših sodobnih pesnic in pisateljic za otroke Anje Štefan. Učenci najprej uživajo v predstavi, potem pa spoznajo igralce, ki predstavo igrajo. Glede na to, da Bobka in barčico izvajajo najboljši igralci našega ansambla, ki imajo tudi pedagoške odlike, bo tudi predstavitev po predstavi gotovo zanimiva, še zlasti, ker gre za različne lutkovne tehnike: namizno gledališče, ploske in senčne lutke.
Vabljeni gledalci vseh razredov prve triade.Igramo v Veliki dvorani LGL, za gostovanja pa potrebujemo gledališko dvorano.
Milan Klemenčič, po motivih iz 18. stoletja
DOKTOR FAUST
Režiserka obnovljene predstave: Jelena Sitar Cvetko
Za mladino in odrasle, 60 minut
Doktor Faust je izjemna uprizoritev pionirja slovenskega lutkarstva Milana Klemenčiča, ki se kot prva predstava na svetu poteguje za naslov kulturnega spomenika. Ta najbrž največji evropski mit je pri Slovencih doživel eno svojih najmanjših uprizoritev: igramo ga na marionetnem odru: v velikosti lutkovnega ekrana. Predstava je adaptacija Klemenčičevega dela iz leta 1938 in je izjemno gledališko doživetje za mladino in odrasle. Obšla je vse pomembnejše svetovne lutkovne festivale in prejela številne nagrade.
Znamenita miniaturna marionetna predstava ponuja izlet v slovensko literarno klasiko in slovensko lutkovno zgodovino. Po predstavi ogled zaodrja, lutk in mehanizmov ter spremljajoča razlaga. Primerno tudi za učence vseh treh razredov zadnje triade.
V času razmaha multimedijske komunikacije tudi lutkovni medij raziskuje nove možnosti dialoga z občinstvom, ki se že dolgo ne omejuje le na uprizarjanje predstav za najmlajše.
Zato z veseljem namenjamo predstavo višjim razredom osnovne šole:
Program, ki ga pripravljamo:
- se aktivno vključujejo v učne načrte pouka književnosti
- dijake seznanjajo z lastno kulturno identiteto in zgodovino
- in slovensko lutkarstvo umeščajo v evropski kontekst.
Izvedba predstave v Kulturnici na Židovski stezi za omejeno število gledalcev, lahko pa z njo tudi gostujemo. Za to potrebujemo zatemnjen prostor primerne velikosti.
Za podrobnejše informacije in rezervacije se lahko obrnete na organizatorki Špelo Juntes in Edito Golob, telefon: 01 3000 976, e-pošta: .(JavaScript must be enabled to view this email address)
Fotogalerija predstave
LUTKE NA KOLESIH
Lepo je, kadar pridejo gledalci v naše gledališče. Tam jih pričakajo garderoberke, ki zamenjajo njihove plašče za plastične krogce na vrvicah in hostese, ki jih pospremijo do njihovih sedežev. Potem v dvorani luč ugasne luč, zavesa za razgrne in predstava se začne ... Lepo pa je tudi, kadar lutke pridejo na obisk in gledališče postane vse okrog njih. Nekatere so zadovoljne s skromnimi prostorskimi pogoji, druge nastopajo na večjih odrih … Pred vami je seznam predstav, ki lahko odpotujejo iz našega gledališča pridejo tudi k vam. Kaj potrebujejo za nastop, pa lahko razberete iz spodnjih podatkov. Obisk lutk in lutkarjev je vselej vesel dogodek.
Predlogi za gostovanja
Lila Prap
MALE ŽIVALI
Za otroke od treh let naprej
Velikost odra: 5 x 5 m
Josip Ribičič
ČRNI MUC VASUJE
Za otroke od četrtega leta naprej
Velikost odra: 5 x 5 m
William Shakespeare
ROMEO IN JULIJA
Za srednješolce in odrasle gledalce
Velikost odra: 10 x 12 m
Zalka Grabnar Kogoj, Peter Kus
IZGUBLJENI TON (po motivih kitajske legende)
Za otroke od šestega leta naprej
Velikost odra: 8 x 10 m
Matija Solce
ŠTIRJE MUZIKANTI
Za otroke od četrtega leta naprej, 50 minut
Velikost odra: 10 x 10 m
Roald Dahl, David Wood
JURIJEVO ČUDEŽNO ZDRAVILO
Za otroke od šestega leta naprej, 45 minut
Velikost odra: 5 x 5 m
Svetlana Makarovič
ŠUŠKO
Za otroke od tretjega leta naprej, 35 minut
Velikost odra: 4 x 4 x višina 4 m
Hans Christian Andersen, Andrej Rozman Roza
VŽIGALNIK
Za otroke od četrtega leta naprej, 40 minut
Velikost odra: 4 x 4 m
Anja Štefan
BOBEK IN BARČICA
Za otroke od tretjega leta naprej, 30 minut
Velikost odra: 8 x 7 m
Eka Vogelnik
POVODNI MOŽ
Za otroke od četrtega leta naprej, 35 minut
Velikost odra: 6 x 5 m
Fran Levstik, Eka Vogelnik
KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO
Za otroke od tretjega leta naprej, 35 minut
Velikost odra: 6x 5 m
Karel Čapek, Martina Maurič Lazar
POŠTARSKA PRAVLJICA
Za otroke od četrtega leta naprej, 45 minut
Velikost odra: 6 x 6 m
Svetlana Makarovič
SAPRAMIŠKA
Za otroke od tretjega leta naprej, 45 minut
Velikost odra: 5 x 5 m
J. in W. Grimm, Katarína Aulitisová
TRNJULČICA
Za otroke od četrtega leta naprej, 45 minut
Velikost odra: 6 x 6 m
Sonja Kononenko
ZMAJČEK
Za zelo majhne otroke, 30 minut
Velikost odra: 3 x 3 m
Za podrobnejše informacije in rezervacije se lahko obrnete na organizatorki Špelo Juntes in Edito Golob, telefon: 01 / 3000 976, e-pošta: .(JavaScript must be enabled to view this email address)
Fotogalerija predstave
DOKTOR FAUST
Lutkovna predstava
Milan Klemenčič, po motivih iz 18. stoletja
Režiserka obnovljene predstave: Jelena Sitar
Lutke in scena: Milan Klemenčič
Glasba: Igor Cvetko
Luč: Miran Udovič
Mentorstvo za animacijo: Alenka Pirjevec
NASTOPAJO:
Alenka Pirjevec
Irena Zubalič Žan
Karel Brišnik
Iztok Jereb
Miran Udovič / Izidor Kozelj
Premiera: 24. oktober 2005, Oder pod zvezdami
Inspicient: Miran Udovič / Izidor Kozelj
Vodenje glasbe: Irena Zubalič Žan
Zvočni efekti: Iztok Jereb, Miran Udovič / Izidor Kozelj, Irena Zubalič Žan
Izdelava in poslikava lutkovnih kopij: Jože Lašič
Izdelava kostumnih kopij: Maja Peterlin
Izdelava scenskih kopij: Jože Lašič, Aleksandra Gruden, Vlado Stjepić
Poslikava scenskih kopij: Vlado Stjepić
Navezava lutk: Mitja Ritmanič
Ko je Faust leta 1938 (!) ugledal luč sveta pri Klemenčičevih, so mu gledališko življenje omogočali njegova družina in nekaj prijateljev. Leta 1982 sta Jelena Sitar in Igor Cvetko v Lutkovnem gledališču Ljubljana predstavo prvič obnovila in jo seveda hkrati nekoliko adaptirala. Po dvaindvajsetih letih je zdaj tu nova, tretja ekipa, ki je lutke prevzela od starejših mojstrov. Opraviti imamo z dragocenim zakladom, največjo dragotino naše lutkovne zgodovine, ki bi si zaslužila status kulturnega spomenika. Faust in lutke se v Evropi družijo že stoletja, in naš Faust je nedvomno del te zgodbe.
ZMAJČEK
Lutkovna predstava
Sonja Kononenko
Režiserka in izvajalka: Sonja Kononenko
Likovna zasnova: Jože Lašič
Izdelava lutke: Sonja Kononenko
Glasbena spremljava: Stane Hudolin
Zmaj je velika in mogočna žival, ampak šele, ko zraste. Prej je majhen, čisto tak kot vsi dojenčki tega sveta, in povzroča Sonji prav take težave, kot jih dojenčki povzročajo svojim mamam. Predstava je primerna za najmanjše otroke in je odlična za uvajanje malčkov v svet lutkarstva. Interaktivni tip predstave omogoča otrokom prvo dobro izkušnjo z lutkami, saj lutko-zmajčka otroci lahko tudi pobožajo …
Fotogalerija predstave
JAJCE
Lutkovna predstava
Zlatko Krilić
Prevod: Nina Skrbinšek
Režija in scena: Tine Varl
Zasnova lutk: Breda Varl
Glasba: Boris Rošker
NASTOPATA:
Irena Zubalič Žan
Sonja Kononenko
Premiera: 13. december 1985, Kulturnica LGL
Vodja predstave in lučni mojster: Zvonimir Urbič
Scenski tehnik: Slavko Milošič
Izdelava lutk: Breda Varl, Branko Caserman
Prav neverjetno je, kaj vse lahko prikljuva na beli dan skozi tenko jajčno lupino. Kakšne nenavadne živali odkriva deklica Joja v pričakovanju piščančka Franca!
“Ni vsako jajce jajcu enako. Ne moreš vsako v ponev razbiti, na oko narediti, stepeno ocvreti, za zajtrk imeti, pa za kosilo, pa za večerjo, posebej beljaček, pa rumenjaček, v potico ugnesti, in vse to pojesti! V vsakem tudi ni piščanca, v nekaterih najdeš kačo, v kakšnem drugem spet se skriva, orel, polžek, ali goska, tudi račka, vrabec, žaba, noj in želva, ali čriček, krokodilček, hobotnica, v nekaterih najdeš pajka, mlado štorkljo, golobico, in še koga, kdove koga, in še koga, kdove koga …”
Fotogalerija predstave
KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO
Lutkovna predstava
Fran Levstik – Eka Vogelnik
Režija, dramaturgija in likovna zasnova: Eka Vogelnik
Glasba: Luka Ropret, Jaka Hawlina
NASTOPATA:
Maja Kunšič
Iztok Lužar
Premiera: 5. oktober 2006, Mali oder LGL
Inspicient in oblikovalec luči: Zvonimir Urbič
Scenski tehnik: Tomislav Bevanda
Izdelava lutk: Jože Lašič, Mitja Ritmanič, Zoran Srdić, Iztok Bobić, Sandra Birjukov, Maja Ljubič
Poslikava lutk: Eka Vogelnik
Izdelava scene: Smrekca d.o.o., Jože Zalar ml., s.p., Zoran Srdić, Iztok Bobić, Eka Vogelnik
Pravljico je napisal Fran Levstik in poznamo jo prav tako dobro kot njegovo povest Martin Krpan. Obe sta kar precej stari. A saj veste, kako je rekel Hans Christian Andersen: da je z zgodbami tako kakor z mnogimi ljudmi – s starostjo so vse lepše in lepše. Neko poletje si torej Videk strga svojo edino oblekico. Ker so doma revni, je to velik problem. Žalosten je in napol nagec. Tedaj pa … saj ste najbrž že uganili … mu pridejo na pomoč živali! Ovčka da volno, pajek stke blago, rak blago razreže, ptiček ga sešije. Videk ima kmalu prekrasno novo srajčko in ves vesel se teče domov pokazat.
Fotogalerija predstave
POŠTARSKA PRAVLJICA
Lutkovna predstava
Karel Čapek – Martina Maurič Lazar
Prevod: Zdenka Škerlj – Jermanova
Režija, dramaturgija: Martina Maurič Lazar
Likovna zasnova: Gregor Lorenci
Avtor glasbe: Milko Lazar
Lektura: Tatjana Stanič
Oblikovanje luči: Božidar Miler
Glasbena izvedba: Milko Lazar – klavir, saksofon, trobenta, rog, pozavna, klarinet, tolkala
Producent in snemalec: Milko Lazar
Glasba posneta v studiu Lazarus (uporabljena Sarabanda iz Francoske suite IV (BWV 815) J. S.
NASTOPA:
Martina Maurič Lazar
Premiera: 27. oktober 2006, Mali oder LGL
Inspicient: Izidor Kozelj
Lučni mojster: Izidor Kozelj
Scenski tehnik: Iztok Vrhovnik
Izdelava lutk: Gregor Lorenci
Izdelava scene in rekvizitov: Gregor Lorenci, Mitja Ritmanič, Smrekca d.o.o.
Neki František napiše pismo. Pismo ni le ljubezensko, je več: svojo ljubico v pismu namreč vpraša, ali bi se hotela poročiti z njim. A v svoji zmedi František na ovojnico pozabi napisati naslov. Kaj pa zdaj? Ojoj!
Če poštar Kolbaba ne bi bil tako zelo dober poštar in če mu poštni škratje (ti znajo pismom brati misli!) ne bi povedali, kako pomembna je vsebina, bi se naša zgodba bolj slabo končala. Tako pa: poštar Kolbaba res napne vse sile, prepotuje mnoge kraje, spozna mnoge običaje, izpraša mnoge ljudi in na koncu… Konec je srečen, brez skrbi.
Fotogalerija predstave
SAPRAMIŠKA
Lutkovna predstava
Svetlana Makarovič
Režija: Nace Simončič
Likovna zasnova: Jaka Judnič
Glasba: Svetlana Makarovič, Lado Jakša
NASTOPAJO:
Asja Kahrimanović / Sonja Kononenko
Breda Hrovatin
Peter Dougan
Jernej Slapernik/ Marko Velkavrh/ Alenka Pirjevec
Premiera: 17. oktober 1986
Vodja predstave: Zvonimir Urbič
Luč: Miran Udovič
Odrski delavec: Slavko Milošič
Mala siva miška se je nekega dne znašla iz oči v oči z mačko, ki je bila tako presenečena, da ji je ušla kletvica »sapramišnazaj«. In tako je dobila Sapramiška svoje ime. In potem je imela rojstni dan in ji je teta Grizelda podarila tri prekrasne lešnike. In potem se ji je zlomil tisti nesrečni »vob« in je morala kljub prijazni »pomoči« veverice in žabe Regice obiskati zobozdravnika, doktorja Detla. Tako je prišla v zgodovino kot prva miška, ki je zbrala toliko poguma, da je sedla na zobozdravniški stol. In postala je slavna doma in po svetu.
Fotogalerija predstave
ŽOGICA MAROGICA
Lutkovna predstava
Jan Malik
Režija: Jože Pengov
Likovna zasnova: Ajša Pengov
Glasba: Bojan Adamič
NASTOPAJO:
Peter Dougan
Breda Hrovatin
Marko Velkavrh
Jernej Slapernik
Urška Hlebec
Karel Brišnik
Nadja Vidmar
Božo Vovk
Irena Zubalič Žan
Ana Ruter / Brane Vižintin
Iztok Jereb
Premiera: 31. marec 1951
Inspicient: Zvonimir Urbič
Lučni mojster: Božidar Miler
Odrska tehnika: Tomislav Bevanda, Danilo Korelec, Slavko Milošič, Andrej Slinkar, Iztok Vrhovnik
Izdelava scene: Lado Skrušny
Čisto na koncu mesta je stala hišica, majhna kot kletka, čista kot jutranja zarja in ljubka kot cvetlica. V tej hišici sta živela babica in dedek. Otrok nista imela in sta bila kar sama – dokler ni nekega dne skozi okno priletela žoga. Imela je roke, imela je usta, oči in bila je tako lepo marogasta, da sta ji dala ime Žogica Marogica. Potem je priletel zmaj Tolovaj in žogico odnesel v svoje gnezdo … In potem so prišli otroci in pomagali dedku in babici rešiti Žogico Marogico!
Fotogalerija predstave
PREPOVEDANE LJUBEZNI
Lutkovna predstava
Po motivih antičnih mitov (Narcis in Eho, Dedal in Ikar, Pazifea, Pigmalion)
Koprodukcijska postavitev Lutkovnega gledališča Ljubljana in Gledališča Konj
Priredba po motivih antičnih mitov: Silvan Omerzu
Režija: Silvan Omerzu
Likovna zasnova: Silvan Omerzu
Avtor glasbe: Mitja Vrhovnik Smrekar
Oblikovanje luči: Miran Udovič
Tehnologija: Žiga Lebar
NASTOPAJO:
Gašper Malnar
Asja Kahrimanović
Martina Maurič Lazar
Iztok Lužar
Brane Vižintin
Premiera: 29. maj 2009, Veliki oder LGL
Tehnični vodja: Jure Žnidaršič
Vodja predstave in tonski mojster: Izidor Kozelj
Lučni mojster: Miran Udovič
Scenski tehnik: Alojz Milošič
Izdelava lutk in scene: Silvan Omerzu, Žiga Lebar, Iztok Hrga
V predstavi razpoznavamo tragične usode znanih junakov iz grške mitologije: izumitelja Dedala, katerega sin Ikar poleti previsoko k soncu, kiparja Pigmailiona, zaljubljenega v svojo stvaritev, kraljico Pasifajo, ki v ljubezni z božanskim bikom spočne in rodi Minotavra, ter v svoj odsev zagledanega Narcisa. Predstavo podpisuje Silvan Omerzu kot režiser in likovnik in nosi njegov prepoznavni podpis: asketsko, a plemenito likovno podobo, minimalizem pri animaciji različnih lutk in usodnost dogodkov, v katere junake žene njihovo srce.
Fotogalerija predstave
KABARETLUKNJA
Lutkovna predstava
Matija Solce
Režija: Matija Solce
Scenarij: Matija Solce
Likovna podoba: Marianna Stránská
Glasba: Matija Solce
Oblikovanje luči: Marianna Stránská
NASTOPAJO:
Miha Arh
Polonca Kores
Uroš Potočnik
Premiera: 10. september 2008, Tunel LGL
Vodja predstave: Zvonimir Urbič
Scenski tehnik: Andrej Slinkar
Izdelava lutk: Marianna Stránská
Izdelava scene: Marianna Stránská
Pomoč pri izdelavi scene: Iztok Bobić, Zoran Srdić, Matija Solce
Gre za grotesken lutkovni kabaret, postavljen na podlagi zgodbe o Alici v čudežni deželi. Pravljični karakterji nas skozi zajčjo luknjo popeljejo v mračno podzemlje, kje so običajne stvari iz Aličinega sveta obrnjene na glavo in kjer predmeti oživijo in se spreminjajo v surrealne. Motivi se prepletajo med seboj v predstavo – sestavljanko več krajših komičnih gledaliških točk, ki jih spremlja živa glasba in stik z gledalcem. Skratka – kabaret, namenjen predvsem odraslim, ki bi se radi vrnili v otroštvo.
Fotogalerija predstave
POVODNI MOŽ
Lutkovna predstava
Eka Vogelnik
Priredba ljudske pravljice: Eka Vogelnik
Režija: Eka Vogelnik
Likovna podoba lutk in scene: Eka Vogelnik
Avtorja glasbe: Jaka Hawlina, Luka Ropret
Oblikovanje luči: Božidar Miler, Danilo Korelec
Lektura: Tatjana Stanič
NASTOPAJO:
Nina Skrbinšek
Polonca Kores
Miha Arh
Premiera: 30. maj 2009, Mali oder LGL
Tehnični vodja: Jure Žnidaršič
Vodja predstave in tonski mojster: Zvonimir Urbič
Scenski tehnik: Slobodan Ilić
Lučno vodstvo: Danilo Korelec
Izdelava lutk in scene: Sandra Birjukov, Iztok Bobić, Mitja Ritmanič, Zoran Srdić, Smrekca d.o.o., Eka Vogelnik, Marjeta Valjavec, Jože Zalar ml., s.p., Sanela Medić
Predstava Povodni mož je nastala po slovenski ljudski pravljici. Najbrž se spomnite zgodbe o dečku, ki pade v tolmun in v njem sreča povodnega moža. V naši igri je kralj podvodnega sveta uboga osamljena duša, ki si želi družbe. Dečku ponuja srebro in zlato, a Pepiju pomeni več njegova mama, očka, bratec, sestrica in hišica, v kateri skupaj živijo. Tudi naš največji zaklad so tisti, ki jih imamo radi, kajne? Povodni mož obdari dečka in ga pusti domov. A ne ostane sam, ampak dobi novo prijateljico: žabo, ki je z nami pravzaprav že vso zgodbo. »Svoji k svojim,« bi zakvakala žaba. Kakšen je svet pod vodo? Kakšen je srebrni in kakšen zlati grad? Kakšen je prijazni povodni mož? Pridite, pa boste videli. Predstava je polna glasbe in pesmic, ki jih poznate tudi vi.
Fotogalerija predstave
VŽIGALNIK
Lutkovna predstava
Hans Christian Andersen – Andrej Rozman Roza
Režija: Jan Zakonjšek
Asistentka režije: Tea Kovše (študentka AGRFT)
Likovna podoba lutk: Alojz Zorman Fojž
Likovna podoba scene: Ana Rahela Klopčič
Oblikovanje in izdelava kostumov: Iztok Hrga
Avtor glasbe: Mark Messing
Oblikovanje luči: Miran Udovič
Cirkuške spretnosti: Natalija in Ravil Sultanov
Lektura: Tatjana Stanič
NASTOPAJO:
Maja Kunšič
Gašper Malnar
Iztok Lužar
Premiera: 12. marec 2009, Mali oder LGL
Vodja predstave: Izidor Kozelj
Scenski tehnik: Tomislav Bevanda
Lučno vodstvo: Miran Udovič
Izdelava lutk in rekvizitov: Iztok Bobić, Zoran Srdić, Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec
Izdelava tricikla: Jože Zalar ml. s.p.
POŠTENI VEDNO ZMAGA, ČE MU LE KAK PES POMAGA
Trije klovni pripeljejo na oder trikolo z velikim zabojem. Ustavijo se in iz zaboja nastane mali oder. Na njem oživijo ročne lutke, ki zaigrajo pravljico Vžigalnik. V premorih klovni menjave scen spretno prikrijejo s zabavnimi točkami. Obiskali so nas ulični lutkarji. Spremljamo zgodbo Vojaka, ki gre v mesto, da bi videl poroko Princeske in se ob tej priložnosti dodobra nažrl. Pot mu prekriža Coprnica in vojak dobi star vžigalnik ter zlatnike. Le-te mu spelje Zmene. Ostane mu vžigalnik, ki pa je čudežni: kadarkoli ga prižge, se pojavi Pes, ki mu uresniči prav vsako željo. Kaj si bo Vojak zaželel? Bo njegova želja uresničena?
Fotogalerija predstave
ŠUŠKO
Lutkovna predstava
Svetlana Makarovič
Režija: Peter Dougan
Likovna podoba: Jože Lašič
Izdelava lutk in scene: Jože Lašič, Sandra Birjukov, Jure Žnidaršič, Rok Lokar s. p., Jože Zalar ml. s. p.
Avtor in izvajalec glasbe: Nino de Gleria
Oblikovanje luči: Božidar Miler
Plesi: Nina Skrbinšek
Lektura: Tatjana Stanič
NASTOPAJO:
Šuško: Polonca Kores
Mama: Irena Zubalič Žan
Miška: Sonja Kononenko
Šoja 1: Miha Arh
Šoja 2: Irena Zubalič Žan
Zajčki: Polonca Kores, Irena Zubalič Žan, Miha Arh, Sonja Kononenko
Veverica: Irena Zubalič Žan
Jazbec: Miha Arh
Jazbečka: Sonja Kononenko
Škrat Kuzma: Miha Arh
Mravlja: Sonja Kononenko
Mravljice: Irena Zubalič Žan
Premiera: 28. februar 2009, Kulturnica
Vodja predstave in lučni mojster: Danilo Korelec
Šuško je prijazen fantič, ki ima rad živali. Ko nekega dne v vrtni utici piše domačo nalogo, ga skozi svet sanj v gozd pokliče Sapramiška. Ja, tista iz zgodbe o zlomljenem zobku in lešniku. V gozdu je namreč nekaj hudo narobe. Živali se prepirajo, pretepajo, preklinjajo in kričijo, da je kaj. Ves prestrašen se fantič želi vrniti domov, a v gozdu se je stemnilo. Naenkrat izza košate smreke sliši škodoželjen smeh. Zagleda slavnega škrata Kuzmo, ki kadi pipo iz katere se vali oranžen dim. Škrat je krivec za zmedo v gozdu. Živali so se mu zamerile, ker so ga zmerjale z opazkami, da smrdi, ker se ne umiva. Z oblačkom oranžnega dima po gozdu širi jezo, sovraštvo in zamerljivost. Šuško se odloči, da bo temu naredil konec.
Fotogalerija predstave
ZVEZDICA ZASPANKA
Lutkovna predstava
Frane Milčinski Ježek
Režija: (Jože Pengov), Matjaž Loboda
Likovna zasnova lutk: Mara Kralj
Likovna zasnova scene: Ernest Franz
Glasba: Franci Ogrizek / Julijan Strajnar
Izvajalci glasbe: Ljubljanski godalni kvartet – Monika Skalar, Karel Žužek, Franc Avsenek, Stane Demšar, Julijan Strajnar
Glasba posneta v studiu: Sonolab
Glasbena asistenca: Izidor Kozelj
Oblikovanje luči: Božidar Miler
Lektor: Tatjana Stanič
NASTOPAJO:
Pripovedovalka: Nina Skrbinšek
Zvezdica Zaspanka: Maja Kunšič - govori, Peter Dougan - vodi
Boter Mesec: Iztok Jereb - govori, Breda Hrovatin - vodi
Zvezda 1: Urška Hlebec - govori in vodi
Zvezda 2: Polonca Kores / Sonja Kononenko - govori in vodi
Zvezda 3: Asja Kahrimanović - govori in vodi
Komet Repatec: Iztok Lužar - govori, Gašper Malnar / Marko Velkavrh - vodi
Razbojnik Ceferin: Karel Brišnik - govori, Iztok Lužar, Asja Kahrimanović - vodi
Sladoledar: Iztok Lužar - govori, Gašper Malnar / Marko Velkavrh - vodi
1. klicar: Jože Pengov (spominski posnetek) - govori, Polonca Kores / Sonja Kononenko - vodi
Zamorec: Iztok Jereb - govori, Urška Hlebec - vodi
2. klicar: Gašper Malnar - govori, Asja Kahrimanović - vodi
Človek iz gumija: Iztok Lužar - govori, Polonca Kores / Sonja Kononenko, Urška Hlebec - vodita
Zvezdogled: Gašper Malnar - govori, Breda Hrovatin - vodi
Pepe Lučka: Gašper Malnar - govori, Asja Kahrimanović - vodi
1. pasant – klicar: Asja Kahrimanović - govori in vodi
2. pasant – zdravnik: Iztok Jereb - govori, Polonca Kores / Sonja Kononenko - vodi
Papiga: Nina Skrbinšek - govori, Urška Hlebec - vodi
Opica: Breda Hrovatin, Asja Kahrimanović - vodita
Lutki na semnju: Iztok Lužar - govori in vodi
Premiera: 22. januar 2009, Mali oder LGL
Vodja predstave: Alojz Sedovnik
Scenski tehniki: Tomislav Bevanda, Andrej Slinkar, Alojz Milošič, Iztok Vrhovnik, Danilo Korelec
Oblikovanje lutkvonih glav in rok: Jože Lašič
Izdelava lutk: Ivica Bilek, Iztok Bobić, Zoran Srdić, Mitja Ritmanič, Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec, Sanela Medić
Poslikava lutk in scene: Iztok Bobić, Zoran Srdić
Izdelava lasulj: Hermina Pavšin
Izdelava scene po zasnovi Ernesta Franza – posneto po filmskem zapisu: Iztok Bobić, Zoran Srdić, Smrekca d.o.o., Jože Zalar ml. s.p.
Ena najlepših slovenskih pravljic za otroke je ponovno oživela z marionetami na dolgi navezavi. Gre za staro Zvezdico Zaspanko, tisto, ki je zgorela v požaru in ki živi le še v filmu in v našem spominu. Naši mojstri v delavnicah že vse leto vihtijo dleta in druge pripomočke in januarja bodo pred vami nova – stara Zvezdica, Komet Repatec, Meseček in seveda grozni razbojnik Ceferin. Se bo naučil pisati besedo LJUBA?
Fotogalerija predstave
ČEPICA VESELJA
Lutkovna predstava
Jan Werich – Andrej Rozman Roza
Režija: Andrej Rozman Roza
Likovna podoba: Svjetlan Junaković
Glasba: Igor Leonardi
Izvajalec glasbe: Igor Leonardi
Na flavto igra: Jera Petriček
Oblikovanje luči: Miran Udovič
NASTOPAJO:
Sraka: Iztok Lužar
Kralj: Karel Brišnik
Jurko: Brane Vižintin
Hitromil: Iztok Lužar
Siloslav: Jernej Slapernik
Alenka: Martina Maurič Lazar
Dojenček: Martina Maurič Lazar, Karel Brišnik
Jablana: Martina Maurič Lazar
Žalostni kralj: Jernej Slapernik
Črva: Karel Brišnik, Jernej Slapernik
Zmaj: Iztok Lužar, Brane Vižintin, Karel Brišnik, Jernej Slapernik, Alojz Milošič
Premiera: 24. oktober 2008, Veliki oder LGL
Vodja predstave: Zvonimir Urbič
Scenska tehnika: Andrej Slinkar, Alojz Milošič
Lučni mojster: Miran Udovič
Izdelava lutk: Iztok Bobić, Sandra Birjukov, Zoran Srdić, Mitja Ritmanič, Marjeta Valjavec, Sanela Medić
Izdelava scene: Smrekca d.o.o., Jože Zalar ml., s. p
To je pravljica o kralju in treh sinovih. Kot vedno bo kralj prepustil kraljestvo tistemu, ki bo najbolje opravil nalogo: našel čepico veselja. Fantje ne gredo peš, pač pa s formulo, bulbagerjem in motorjem. No, tega kako je Jurko premagal zmaja, dobil za nevesto kraljično Alenko in prinesel domov čepico veselja s krošnje čudne jablane, vam pa ne povemo, zato da boste prišli gledati predstavo.
Igramo jo z javajkami in pravijo, da je smešna.
Fotogalerija predstave
BOBEK IN BARČICA
Lutkovna predstava
Anja Štefan
Režija: Barbara Bulatović
Likovna podoba lutk in scene: Andreja Peklar
Avtorja glasbe: Jelena Ždrale, Nino de Gleria
Oblikovanje luči: Božidar Miler
Lektura: Tatjana Stanič
NASTOPAJO:
Asja Kahrimanović
Martina Maurič Lazar
Brane Vižintin
Premiera: 16. april 2009, Veliki oder LGL
Tehnični vodja: Jure Žnidaršič
Inspicient: Alojz Sedovnik
Lučno vodstvo: Božidar Miler
Scenski tehnik: Iztok Vrhovnik
Izdelava lutk in scene: Sandra Birjukov, Iztok Bobić, Jože Lašič, Marjeta Valjavec, Smrekca d.o.o., Jože Zalar ml., s.p.
Senčne lutke: Barbara Bulatović
Bobek živi ob jezeru. Vsak dan se igra ob njem. Po vodi spušča svoje male barčice in sanjari, da je kapitan. Rad bi imel čisto pravi čoln: če bi ga imel, si misli, potem bi odplul čez vodo in prišel na drugo stran. O, ko bi mogel, ko bi le lahko …
Pa se zgodi, da res dobi pravi čoln. Pogumno sede vanj, a takoj ko zapluje, že je tu miška. Potem ga kliče žabica, za njo zajček, lisica, medved. Jih ni za čolniček malo preveč? Le kako se bo to končalo …
Fotogalerija predstave
