Lutkovno gledališče Ljubljana

• Premiere 11/12
• Iz kovčka
• Obnovitve
• Ponovitve

MAČEK MURI & MUCA MACA

Koncert

Jerko Novak, Miro Novak & Neca Falk

Koncert z originalno zasedbo - s pevko Neco Falk ter kitaristoma Jerkom in Mirom Novakom.

Maček Muri se je leta 1975 radovedno prikradel v domišljijo Kajetana Koviča. Ta je pravljičnemu junaku podaril celo Mačje mesto. Od takrat naprej pravljica razveseljuje vse generacije otrok in staršev. Ker pa Maček Muri ni navaden muc, ampak je pravi črni mačkon, so mu leta 1984 v čast izdali rock kaseto z naslovom Maček Muri in Muca Maca. Jerko Novak je za to priložnost uglasbil pesmi iz knjige Maček Muri, Neca Falk pa je prispevala edinstveni glas in interpretacijo.

Na Odru pod zvezdami bo mogoče prisluhniti dvema koncertoma z originalno zasedbo - s pevko Neco Falk ter kitaristoma Jerkom in Mirom Novakom.

 

Fotogalerija predstave




FILMASTIČNI TRIJE

Projekcija študentskih filmov


Študentje AGRFT

a: “Kje si stari? Tule, nad mestom se dani!”
b: “Prihajam! Kam pa gremo?”
a: “Veš kaj… nikamor. Bomo kr v Lutkovnem ostal.”

Lutkovno gledališče Ljubljana predstavlja kino večer Filmastični trije, kjer se bodo s svojimi kratkimi igranimi filmi predstavili študentje AGRFT.

Kje si stari Tosje Flaker Berceta, Nad mestom se dani Blaža Završnika in Nikamor 13:22 Maje Prelog, so zaključni projekti tretjega letnika filmske režije. Filmi so lahkotni, zabavni, predvsem pa iskreno spontani. Vsak po svoje tematizira svojo generacijo - Nikamor 13:22 je zgodba o dveh najstnikih, ki se srečata na zapuščenem bazenu, Nad mestom se dani je musical o iskanju prave ljubezni, Kje si stari pa nam predstavi nenavadno življenje upokojencev, kakor si ga predstavlja avtor.

Vsi trije filmi so konglomerat različnih generacij, ki se sprašujejo o prijateljstvu, iščejo pravo ljubezen, predvsem pa na tak ali drugačen način odražajo stvarnost v kateri živimo.

Zaplešimo v večer, peljimo se na rolki in zapeljimo Hermiono!

 

Fotogalerija predstave




POTOHODEC

Dramska predstava


Dane Zajc

Produkcija VII. semestra dramske igre, gledališke režije in dramaturgije

Režija: Zala Sajko
Dramaturgija: Nina Šorak, Simon Belak, Urška Sajko
Scenografija: Lenka Djorojević, Neža Jurman
Kostumografija: Tina Pavlović
Avtor glasbe: Laren Polič Zdravič
Oblikovalec luči: Jure Lajovic

IGRAJO:

Iskalec: Jure Kopušar
Ženska: Barbara Ribnikar
Potohodec: Klemen Janežič
Očesi Postave: Vid Klemenc, Eva Kokalj
Plešoči par, Stara gospa in Stari gospod: Maruša Majer, Jernej Gašperin
Starka: Saša Pavlin Stošić
Milan Golob: Milan Golob

Ansambel Hribolazci:

Kitara: Laren Polič Zdravič
Kontrabas: Gregor Cvetko
Bobni: Aleš Zorec
Harmonika: Uroš Jezdić

Lektura: doc. dr. Katarina Podbevšek

Mentorji:

Dramska igra in gledališka režija: red. prof. Matjaž Zupančič, izr. prof. Boris Ostan
Dramaturgija: doc. dr. Blaž Lukan
Scenografija: doc. mag. Jasna Vastl
Kostumografija: izr. prof. Janja Korun, asist. mag. Tina Kolenik
Jezik in govor: doc. dr. Katarina Podbevšek

Zajčeva zgodba o Potohodcu je zgodba o posamezniku, ki išče samega sebe in se pri tem zgubi. Je zgodba o človeku, ki se sooča s smrtjo na različnih nivojih, od katerih je najhujša smrt življenje v sprijaznjenosti. O človeštvu, ki so mu kot edini ideal ostale mile cerkvice na gričkih, kita nageljnov na okenskih policah in snažni kozolci. O civilizaciji, ki je pozabila sama nase in drvi svojemu razpadu naproti. In zgodba o potokih žganja.

Civilizacijski vzorec je postal mera za življenje. Sprevrača tisto, kar je v nas najbolj živo. Ali prihodnost obstaja? Živimo v dekadentnih časih. Pridite in se zabavajte z nami v naši interpretaciji Potohodca, polni smeha, zabave, plesa, erotike in dobre glasbe.

Zala, simon, urška, nina.

Emo patos

 

Fotogalerija predstave




VSI DRUGAČNI, VSI ČUDNI

Lutkovna predstava


Maja Kunšič

Avtorski projekt Maje Kunšič

Režija: Maja Kunšič
Likovna zasnova lutk in scene: Iztok Bobić, Zoran Srdić
Glasba: Tomaž Grom
Odrska postavitev, gib: Natalija Sultanova
Oblikovanje luči: Miran Udovič
Tehnolog: Iztok Bobić, Zoran Srdić

NASTOPA:

Maja Kunšič

Premiera: januar 2012, Mali oder LGL

Vodja predstave in tonski mojster: Izidor Kozelj
Lučni mojster: Miran Udovič
Scenski tehnik: Slobodan Ilić
Izdelava lutk, scene in rekvizitov: Iztok Bobić, Zoran Srdić, Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec, GIO oblikovanje
Izdelava led ekrana: Armin Černigoj pod mentorstvom Aleša Štrancarja
Izdelava lasulje: Hermina Pavšin

Predstavo Vsi drugačni, vsi čudni, smo zasnovali kot nekoliko drugačno gledališko, lutkovno in glasbeno pripoved z navdihom burleske o prijateljstvu za najmlajše. Naslov se poigrava s sloganom »Vsi drugačni, vsi enakopravni«. Pokukali bomo v življenje delavke v tovarni igrač, kjer je vse narejeno po istem kopitu. Nekega dne se z eno od igrač odpravi domov in sreča cirkus, kar obrne njen svet na glavo. Počasi se spreminja in svojemu življenju dodaja barve, česar pa tovarniška igrača ne sprejme dobro. Posmehuje se ji, ker se je spremenila, zato si zašije mehko igračo, drugačno od prejšnje. Se bosta igrači sprejeli? Bodo vse tri našle skupni jezik?

PREBERI SI kritiko v Delu.

PREBERI SI kritiko v Dnevniku.

 

Fotogalerija predstave




PIKICA IN TONČEK

Dramska predstava


Erich Kästner

Gostuje SLG Celje
 
Avtor dramatizacije in režiser: Jaka Andrej Vojevec
Dramaturginja: Tatjana Doma
Scenograf: Branko Hojnik
Kostumografinja: Jelena Proković
Avtor glasbe: Rok Golob
Avtor video animacije: Zoran Arizanović
Avtorica ilustracij: Mojca Žorž
Lektor: Jože Volk

IGRALCI:

Pikica Nina Rakovec: Nina Rakovec
Tonček: Blaž Setnikar
Gospod Kramar: Rastko Krošl
Gospa Kramar: Manca Ogorevc
Gospodična Roženkrančeva: Minca Lorenci
Debela Berta: Igor Žužek
Tončkova mama: Anica Kumer k. g.
Krevlov Bine: David Čeh
Vražji Robert: Igor Sancin
Natakar: Zvone Agrež
Stražnik: Mario Šelih
Učitelj Sfiligoj: Bojan Umek

Premiera: 2. december 2011, SLG Celje

O Pikici in Tončku je Erich Kästner (1899–1974) izjavil, da je zgodba na vso moč nenavadna, in sicer prvič zato, ker je nenavadna, drugič pa zato, ker se je resnično zgodila. Glavna junaka sta Pikica in Tonček, ona hčerka bogatega direktorja tovarne, on edinec bolne samohranilke. Ona ima vsega preveč, premalo pa ljubezni in pozornosti staršev, njegov dom pa je kljub materialnemu pomanjkanju poln ljubezni in topline.
 
Kästnerjev roman osemdeset let po svojem nastanku deluje popolnoma sveže in aktualno: starši nimajo časa za svoje otroke ali pa se jim z njimi ne ljubi ukvarjati, hudobneži bi na nepošten način radi prišli do denarja in zato izkoriščajo otroke, po drugi strani pa morajo številni otroci zaradi stiske svojih staršev prehitro odrasti.

 

Fotogalerija predstave




DELO NA BELO

Glasbeno-plesna predstava


K. Komljanec

Produkcija predstave: KUD Baobab
Koprodukcija: Zavod ZOFKA

Režija ter libretto in besedila songov: Kim Komljanec
Koreografija: Maša Kagao Knez
Soustvarjalca koreografije: Sebastjan Starič in Dalanda Diallo
Avtorska glasba: Nino De Gleria
Pevska vodja: Jelena Ždrale
Scenografija: Katja Komljanec Koritnik
Kostumografija : Katja Komljanec Koritnik
Dramaturgija: Marko Djukić
Maskerka: Sonja Murgelj
Oblikovanje celostne podobe: Sara Zaninović
Trženje, organizacija gledaliških predstav: Nataša Lušenc
Odnosi z javnostmi: Mojca Ocvirk

Igrajo, pojejo in plešejo:

Jose: Kwame, priseljenec iz Afrike
Tjaša Hrovat: Tara, študentka in natakarica v baru »Afrika«
Sebastjan Starič: Bogdan Milič, lastnik in direktor špediterskegapodjetja v Luki Koper
Alenka Tetičkovič: Miličeva tajnica, Ljubica
Tadej Pišek: Luka Milič, Bogdanov sin, Tarin bivši sošolec in Kwametov znanec
Lea Menard: Maya, Tarina sodelavka in prijateljica
Dušan Teropšič: Vlad, pristaniški delavec iz Belorusije
Sebastjan Starič: Amir, pristaniški delavec iz Bosne in Hercegovine
Tadej Pišek: Miki, pristaniški delavec iz Bolgarije
Issiaka Sanou: Salif, pristaniški delavec iz Senegala
Denise Cole: Afrika – privid, spomin, sanje, mama
Maša Kagao Knez/ Dalanda Diallo: Afrika – privid, spomin, sanje, punca
Irena Yebuah: Afrika – privid, spomin, sanje, sestra
Leticia Yebuah: Afrika – privid, spomin, sanje, sestra
Issiaka Sanou: Afrika – privid, spomin, sanje, brat

Premiera: 28. oktober 2011, Oder pod zvezdami LGL

Besedilna predloga predstave je zgodba o mladem moškem (ime mu je Kwame) iz Gane, ki iz ekonomskih razlogov emigrira v Slovenijo. Kwame z ladjo prispe v Luko Koper, se s tovorom pretihotapi na kopno in se znajde v Evropski uniji, o kateri ima povsem idealizirane predstave. Evropa je za marsikoga danes to, kar je bila nekoč za nas Amerika: že samo fizična prisotnost tu naj bi pomenila boljše življenje. A Kwametova idilična predstava o Evropi se kmalu boleče razblini, saj je edini človek, ki ga v Sloveniji sploh pozna, razvajeni mladenič Luka, ki Kwameta kmalu postavi na kruta realna tla: tu pač živimo vsak zase.
Na drugi strani zgodba govori o mladem dekletu, Tari, Slovenki, (večni) študentki antropologije in afriških študij na Filozofski fakulteti. Tara obiskuje tečaj afriških plesov, se uči bobnanja in skratka obožuje vse, kar je vsaj malo povezano z Afriko. Ob večerih streže v baru Afrika, s čimer si zasluži za skromno študentsko življenje. Nima še predstav o tem, kako naj bi njeno življenje izgledalo v prihodnosti, sanjari le o potovanju po Afriki.
Okoliščine seveda pripeljejo Kwameta in Taro skupaj: srečata se in takoj zaljubita, saj eden drugemu predstavljata točno to, o čemer že vse življenje sanjarita: Afriko in Evropo. Zgodba pa zavije v nepričakovano smer, ko se vanjo vpletejo še Luka, Lukov bogati oče, ki je šef špediterskega podjetja v Luki Koper, skupina ilegalnih priseljencev iz vseh dežel sveta, ki skupaj s Kwametom kot nakladači garajo v Luki Koper, ter Tarina prijateljica Maja, ki nenačrtovano zanosi. Zgodba se sicer za večino likov konča srečno, a osreči nas ne nujno to, kar si sprva predstavljamo…

 

Fotogalerija predstave




ZELIŠČARKA, baladni ljubezenski ciklus

Literarno glasbeni večer


Svetlana Makarovič

Avtor: Svetlana Makarovič

GLASBA:
člani Nacionalnega ciganskega orkestra Santa
maestro Ferenc Sánta, violina
Karoly Kovács, čelo
Karoly Vadász, cimbale

Avtor fotografij: Rok Lesjak

Ni umetnine, ki ne bi zrastla iz bolečine. In ni globoke ljubezni, ki ne bi bila plačana z opustošenjem, ki ga pusti za seboj.
Tako se je rodila balada o zeliščarki, ki je zaman iskala zdravilne zeli za svoje gorje ob izgubi Jelengarja.

 

Fotogalerija predstave




JANOŠ POGUMNI

Lutkovna predstava


Sándor Petőfi

Lutkovno gledališče Griff (Madžarska)

Največja in najbolj priljubljena pesnitev v madžarščini, Petőfijev ognjeviti ep o dogodivščinah Janezka Koruze (Kukorica Jancsi), mladega in pogumnega pastirja, je mikavna zgodba z vsem čarom in romantiko nesmrtne pravljice.
Janoš se po nevoljnem slovesu od lepe Iluške poda v vrsto neverjetnih pustolovščin, ki ga vodijo skozi gozdove, dežele in čez morja, in to v družbi razbojnikov, velikanov in hudobnih čarovnic. Potem ko znova združi francosko princeso z očetom, se mora odločiti, ali bo sprejel kraljevo velikodušno ponudbo, da zasede francoski prestol, ali se bo vrnil k ljubljeni Iluški …

 

Fotogalerija predstave




OPTIČNA PREVARA

Absurdni monologi Semjona Semjonoviča na lutkovni način


Daniil Harms

Mednarodna koprodukcija DLU, Magic marmelade, Imago mundi titeres, KUD Ljud in Vision of sound

Režija, scenografija,  animacija, glas: Barbara Bulatović
Scenografija,  animacija, glas: Miguel Delgado
Scenografija,  animacija, glas, mandola, video: Sebastien Fraboulet
Glasba, bas kitara, kontrabas: Thierno Diallo

OPTIČNA PREVARA je komorna predstava za tri animatorje-igralce, glavo in glavice, govori pa o umu, razumu in zaumu. Posvečena je Danilu Harmsu.
Gre za ekstremni spoj iluzionizma s primitivno animacijo. Predstava je namenjena odraslim in odraščajočim gledalcem. Je lutkovna, glasbena in igralska intervencija, ki poleg izhodiščnega vključuje tudi druge tekste in tako ustvari kaleidoskop širšega Harmsovega opusa.

 

Fotogalerija predstave




LOBANJA, KI JE ŽRLA LJUDI

Lutkovna predstava


Po indijanski pravljici

AGRFT v sodelovanju z LGL

Priredba indijanske pravljice (prevod Albert Širok): Renata Vidič, Bine Skrt
Režija: Renata Vidič
Dramaturgija: Nika Leskovšek
Likovna podoba: Bine Skrt
Video: Kaja Mihajlovič
Oblikovanje luči: Renata Vidič

ZASEDBA:

Suzie, Vampir, Marima, Metsi: Tina Gunzek
Metsi, General Mesar, Brunhilda, g. Puran: Maruša Majer
Hičina, Putokja, g. Tristodvainštirideset, Ekselenca Potenca, g. Vosel, Metsi: Jure Kopušar

Premiera: 2. oktober 2011, Kulturnica LGL

Sinhronizacija: Tina Gunzek, Maruša Majer, Jure Kopušar
Tehnična izvedba: Renata Vidič
Izdelava lutk in scene: Bine Skrt
Stop motion animacija: Bine Skrt, Kaja Mihajlovič
Strokovna pomoč: Martina Maurič Lazar

Lutkovna predstava je nastala iz svobodne interpretacije istoimenske pravljice kalifornijskih Indijancev. Popelje nas v aktualno situacijo neke družbe, ki se z neobičajnim dogodkom zaplete. Iz običajnega človeka nastane Putokja, mož, ki pripada rodu Lobanjarjev, zlobnemu ljudstvu, ki ima samo lobanjo. Začne se Putokjeva morilska pot, na kateri ruši in uničuje vse, kar doseže. Edini, ki se mu upa približati, je premeteni kojot. Več v fantastični etno-grozljivki za vse mlade in neustrašne duhove, ki štejejo več kot devet pomladi.

S čim si lahko napolniš želodec, če v mestu vlada lakota in kako lahko naokrog straši sama Lobanja brez celega človeka?
   
                                        Kdo ve?
 
Kaj pa, če mi vsi postanemo Lobanjarji, zlobno ljudstvo, ki ima samo lobanjo? Putokja Putokji vendar ne požre kosti.
 
Še dobro, da ima - samo in prav za vas - vedno premeteni Kojot Metsi boljšo rešitev na dlani.
 
Ampak ali lahko dežurnemu rešitelju iz indijanske mitologije uspe rešiti mesto tudi danes?
 
Več o tem, kaj pomenijo vse te nenavadne, ampak pravzaprav povsem navadne besede poiščite v avtonomnem prostoru igre za gledalce.
 
                                        Kje?
 
V fantastični etno-grozljivki za vse neustrašne in mlade duhove, ki štejejo več kot osem pomladi.

 

Fotogalerija predstave




TACAMUCA

Lutkovna predstava


S. Makarovič

Ideja in koncept: Irena Zubalič Žan in Karel Brišnik
Zasnova in izdelava lutk: Jože Lašič (po ilustracijah Gorazda Vahna)
Strokovno svetovanje: Brane Vižintin

NASTOPATA:

Irena Zubalič Žan
Karel Brišnik

Premiera: 9. september 2011, Vrtec Pod gradom

Irena in Karel sta se odpravila na piknik, pa je Karel pozabil povedati zelo lačni Ireni, da mora pred tem izpolniti obljubo, ki jo je dal otrokom, in jim povedati pravljico o zelo zelo zelo lačni beli mucki Tacamuci, ki si je za zadnji mačji tolar raje kupila zeleni trakec kot pa kaj za pod zob. Hladilna skrinja postane dihurkin brlog, vedro lisičja luknja, iz nahrbtnika pa čisto na koncu skoči jazbečar, ki reši Tacamuco iz krempljev požrešne lisice.

PREBERI SI kritiko.

POGLEJ SI gledališki list.

 

Fotogalerija predstave



LEONCE IN LENA

Dramska predstava


Georg Büchner

Prevod: Jože Udovič
Režija: Ivana Djilas

Premiera: maj 2012, Šentjakobski oder LGL

»Iz nekega razloga očitno nihče, ki se ukvarja z gledališčem za mlade, ne more mimo komada Leonce in Lena. Napisal ga je za naše pojme nesmiselno mlad pisec in poet. V to komedijo so skrita resna vprašanja o smislu našega vključevanja v družbo, o posamezniku in celoti. Vprašanja o lenobi, delavnosti, oblasti, delitvi dobrin, bogastvu, lakoti, revščini, smislu obstoja in žrtvovanja za druge, ljubezni, zaljubljenosti, erotiki in egocentrizmu, postavljena v začetku 19. stoletja, nas vznemirjajo še danes. Če je res, da smo postali družba narcisov in egocentrikov, ki se ukvarja samo s svojimi željami, se postavlja vprašanje, kaj nam izpolnitev želja prinaša. /…/

Čas je, da se spopadem s temi prelepimi, samozadostnimi, inteligentnimi, vsemogočnimi malimi narcisi.«

(Ivana Djilas)

LEONCE: Širi se strašna lenoba. In lenoba je začetek vseh pregreh. Česa vsega ne počno ljudje iz dolgočasja! Študirajo iz dolgočasja, molijo iz dolgočasja, zaljubijo, poročijo in množijo se iz dolgočasja in nazadnje umro iz dolgočasja, in – to pa je najbolj smešno – vse počno s skrajno pomembnimi obrazi. Vsi ti junaki, ti geniji, ti bedaki, ti svetniki, ti grešniki, ti družinski očetje niso v resnici nič drugega kot premeteni lenuhi.

 

Fotogalerija predstave



ŽIVALSKA FARMA

Lutkovna predstava


George Orwell – Andrej Rozman Roza

Režija: Vito Taufer
Likovna podoba: Barbara Stupica

Premiera: april 2012, Veliki oder LGL

Roman Živalska farma, ki ga je George Orwell po nekaj neuspelih poizkusih izdal avgusta 1945, smo dolgo brali kot kritiko Stalinovega totalitarizma, dejansko pa model ustreza kateremu koli totalitarizmu, tudi danes aktualni plutokraciji. Ponujajo se nam naslednja vprašanja: Je pozitivna utopija sploh še mogoča? Kaj ponuditi mladim kot alternativo, če pa se vsak sistem lahko izrodi v različico totalitarizma? Je nujno, da jim ponudimo že izdelan sistem, ali je bolje, da jim privzgojimo vrednote in jih hkrati ves čas opozarjamo na možne napake? Če bodo v preteklosti prepoznali sedanjost in se učili za prihodnost, smo na dobri poti do boljšega jutri?

»Podrobnosti zgodbe so mi prišle na misel nekega dne (takrat sem živel v majhni vasi), ko sem videl majhnega dečka, kakih deset let je moral imeti, ki je po ozki stezi vodil vprežnega konja in mahal po njem z bičem, vsakič, ko je konj hotel zaviti. Na vsem lepem me je presunilo, da bi v trenutku, ko bi se take živali zavedele svoje moči, ljudje nad njimi ne imeli nobene moči več in da človek izkorišča živali malone enako kot bogati izkoriščajo proletarce.«

(George Orwell v Predgovoru k ukrajinski izdaji, 1947)

 

Fotogalerija predstave




ZLATI ŠUS

Dramska predstava


Tamara Matevc

Krstna uprizoritev

Režija: Marko Čeh

Premiera: februar 2012, Tunel LGL

Mura, praviš, da ti je ime? Kakšno odbito ime… Žalostna zgledaš. Ne bit žalostna. Ti bom narisal konja, hočeš? Tri konje: enega plavega, enega modrega, enega sinjega, enega barve mornarjev, enega turkiznega, enega azzuro…

OD LJUBLJANE DO MURE. MIMO ORMOŽA

Najprej kupiš športne copate. Poišči kvalitetno športno obutev, ki ima ustrezno blaženje in stabilnost, dober oprijem stopala in primerno vzdolžno upogljivost.

Tečeš do prve klopce. Začni počasi. Bodi pozoren na pravilno tehniko teka. Izberi pravo hitrost. Pravilno dihaj. Delaj raztezne in krepilne vaje. Pravilno se prehranjuj.

In do druge klopce.  10 minut ogrevanja s počasnim tekom in razteznimi vajami. Od 20 do 60 minut aerobnega teka. 10 minut razteznih vaj in umirjanje.

Tretje. Četrte. Pete. Šeste. (…)

Doma pa te pričakajo špageti z omako (paradižnik, česen, olivno olje, bazilika, olive, drobno narezana rukokla, parmezan). In baklava.

Potem tečeš do onemoglosti.

 

Fotogalerija predstave




STOLP

Dramska predstava


Ivo Svetina

Koprodukcija Slovenskega mladinskega gledališča, LGL in Umetniškega društva KONJ

Režija, scenografija, kostumografija, oblikovanje lutk: Silvan Omerzu
Dramaturgija: Olga Kacjan
Glasba: Mitja Vrhovnik Smrekar
Lektura: Mateja Dermelj
Oblikovanje luči: Tomaž Štrucl

NASTOPAJO:

Hölderlin, Hiperion: Matija Vastl
Susette, Diotima (glas): Nataša Tič Ralijan k. g.
Hölderlinova mati: Draga Potočnjak
Jakob Gontard, prof. Schwab (glas), dr. Ferdinand Autenrieth: Sandi Pavlin k. g.
Isaak von Sinclair, Johann Kerner, Alabanda (glas): Robert Prebil
Henry Gontard: Maja Kunšič (glas in animacija)

Animacija marionet in senčnih lutk:
Hölderlin, Hiperion: Marko Velkavrh
Hölderlinova mati, Diotima: Maja Kunšič
Prof. Schwab, Alabanda: Iztok Lužar

Premiera: 6. oktober 2011, Spodnja dvorana SMG

Vodja predstave: Urša Červ
Izdelava lutk: Silvan Omerzu, Žiga Lebar
Izdelava kostumov: Iztok Hrga
Izdelava scene: SMG

Nemški pesnik Friedrich Hölderlin (1770–1843) je pel v »ubožnem času« in se spraševal, »čemu pesniki«. Njegov čas je tudi čas poraza francoske revolucije in začetek prizadevanj za človekove pravice. Navkljub popolni predanosti poeziji je bil Hölderlin človek telesa in srca. Njegova ljubezen do bankirjeve žene Susette Gontard je rodila verze, posvečene Diotimi, smrt njegove izbranke pa norost, zaradi katere je leto dni preživel v blaznici, nato pa še šestintrideset let pri mizarju Ernstu Zimmerju v Tübingenu, v hiši s stolpom ob reki Neckar. Predstavo Stolp po dramski pesnitvi Iva Svetine bo režiral Silvan Omerzu. Z igralci, lutkami, maskami in avtomati se bo poskušal približati tistemu posebnemu stanju pesnikov, ki ga je že Platon poimenoval pesniška blaznost (manía), brez katere pesnjenje sploh ni mogoče, in o katerem pričajo številni »prekleti pesniki«, ki so svoje življenje in ustvarjanje doživljali na tanki meji med razumom in norostjo, med resničnostjo in utopijo …

PREBERI SI kritiko v Večeru.

PREBERI SI kritiko v Delu.

PREBERI SI gledališki list.

 

Fotogalerija predstave




BREZ

Dramska predstava


Janja Vidmar – Simona Hamer, Eva Nina Lampič

Nagrada zlata paličica 2010 za najboljše dramsko besedilo za otroke in mlade.

Krstna uprizoritev

Režija: Eva Nina Lampič
Dramaturgija: Simona Hamer
Scenografija: Danijel Modrej
Kostumografija: Gordana Bobojević
Glasba: JAMirko (Mirko Vičentič Polič)
Komadi: Jose, Murat & Jose (Zdej vem)
Lektura: Tatjana Stanič
Oblikovanje luči: Srečo Brezovar

NASTOPAJO:

Simi: Jan Bučar
Lejla: Ana Hribar
Mrki: Jure Lajovic
Simijeva mama: Nina Ivanič
Simijev očim: Iztok Valič
Prof. Leskovšek: Nina Skrbinšek

Premiera: 5. oktober 2011, Oder pod zvezdami LGL

Vodja predstave in tonski mojster: Emil Koprivc
Lučni mojster: Mirsad Vrević
Rekviziterja in odrska tehnika: Darko Nedeljković, Tomo Hvastja
Izdelava scene in rekvizitov: Iztok Bobić, Zoran Srdić
Garderoberka, frizerka in maskerka: Emina Kaliman

KRIMINAL
Če hočeš visoko letet, morš dost fedra imet, bit pripravljen kot paket za vzlet. Kjer koli kadar koli na kerem koli mestu. Pripravljen morš bit kot na trapastem testu. Morš bit pameten in v biznisu dober, ne spadat med slabe. Ker take pol izrabe in dobijo vse za džabe. Brez kriminala in šverca jaz ne bi biw tuki guest in svet ne bi biw the best, brez kriminala ne bi blo para, s kriminalom se ukvarjajo vsi, zakaj ne bi tega počel še ti?
(Emir Rešić)

Simi sovraži šolo, hrepeni po Lejli, najlepši punci na svetu, ki ji posveča večino svojih rap komadov, krega se z mamo, ki ima novega tipa, obiskuje očeta v zaporu, kadi travo in se peča z manjšimi tatvinami ter preprodajo tehničnih igračk. Slednje kmalu preraste okvir navidezne nedolžnosti in postane več, kot lahko obvlada ... Bo končal v popravnem domu? Simi skozi vijuganje med pravo in napačno stranjo zakona na novo opredeljuje svoj odnos do očeta, mame, očima, sveta.

Brez je kriminalno napeta, romantično zasanjana in življenjsko odkrita predstava o iskanju prave poti v kaotični sedanjosti.

»Mladinska igra Brez Janje Vidmar je problemsko besedilo, ki prikazuje konfliktne odnose v družini osrednjega lika, mladega prestopnika Simija. Dramaturško napetost ustvarja nasprotje med negativno podobo sveta, v katerem živijo mladi, ter Simijevo ljubeznijo in njegovo pesniško ustvarjalnostjo, ki se kaže kot možnost izhodaiz osebne in družinske stiske. V besedilu izrazito izstopa slengovsko barvanje jezika, navezava na sodobno glasbo in probleme mladostnikov; v tem smislu pomeni besedilo slogovno in tematsko novost v sodobni slovenski mladinski dramatiki.«
(Odlomek iz obrazložitve strokovne žirije)

Glasbo iz predstave Brez lahko poslušaš TUKAJ.

PREBERI SI primerjalno analizo avtoričine in uprizoritvene verzije Brez na strani Sigledal.org.

PREBERI SI oceno predstave Brez v Delu.

PREBERI SI mnenja gledalcev.

POGLEJ SI gledališki list.

 

Fotogalerija predstave




SPET KOSOVIRJI!

Lutkovna predstava


Svetlana Makarovič

Režija: Barbara Hieng Samobor

NASTOPAJO:

Martina Maurič Lazar
Katja Povše k. g.
Brane Vižintin
Nina Skrbinšek
Karel Brišnik

Premiera: 9. december 2000, Veliki oder LGL, 115 ponovitev

Obnovitev v oktobru na Velikem odru LGL

KOSOVIR, mali (Cosovirius ferus ululans); zanimiva žival, živi v Kosoviriji
Kosovirje delimo na radovedne in neradovedne. Imajo rjav kožuh, ki se odlikuje po izredni mehkosti. Krasi jih dolg, košat rep, ki se navadno končuje v okroglast čop. V gobčku ima kosovir šestnajst ostrih zob, s katerimi razkosava paradižnike, ki so glavna kosovirska hrana. Kosovirji so večinoma ljubke in družabne živali, ne smemo pa jih dražiti ali celo prehitro zbujati iz spanja. Takrat pobesnijo, praskajo in glasno vreščijo ter kosovikajo. Izjema so neradovedni kosovriji, ki pa so manj razširjeni. Obe vrsti prebivata v žlicah, na katerih rastejo paradižniki. Z žlicami se tudi premikajo po zraku. Bližnji sorodniki: skovir, polh, zvijat. Daljni sorodniki: vse, kar je puhastega, toplega, živahnega in nagajivega, pa tudi lenuhastega. Deželo Kosovirijo je izredno težko najti, ker ni ustreznih prometnih zvez, razen tega tudi ni označena na zemljevidih iz preprostega razloga, ker je zdaj tu zdaj tam.
(Svetlana Makarovič, Kosovirja na leteči žlici)

»Spet kosovirji! so lutkovni spektakel. Prvo presenečenje čaka publiko že na začetku, ko se marionete kosovirji v svojih žlicah pojavijo v ozadju dvorane, potem pa se po žlicah spuščajo na oder in se srečujejo z raznimi živalmi in kreaturami, ki vsaka posebej presenečajo s svojo pojavo. /…/ Spet kosovirji gledalca osupnejo vsak trenutek znova.«
(Radio Slovenija, 1. 10. 2000)

PREBERI SI gledališki list.

PREBERI SI kritiko v Delu.

PREBERI SI kritiko v Večeru.

 

Fotogalerija predstave



SNEGULJČICA IN SEDEM VITEZOV

Lutkovna predstava


Aleksander Sergejevič Puškin

Prevod: Mile Klopčič
Režija: Saša Jovanović
Likovna podoba: Barbara Bulatović

Premiera: marec 2012, Veliki oder LGL

»Sem jaz res najbolj cveteča,
najbolj bela, najbolj rdeča?«
Kaj zrcalce ji veli?
»Ti si lepa, dvoma ni;
a carična bolj je rdeča,
bolj je bela, bolj cveteča.«
Zdaj carica zaceptá,
od togote podivja,
nad zrcalcem zamahuje
in nečimrna ga psuje.
Vse zastonj. Zavist jo žge,
od togote kri ji vre;
vrže steklo pod omaro,
pošlje po Črnavko staro
(hišna je bila pri nji),
ji ukaže in veli,
naj odvede v gozd carično,
tam naj zveže gospodično,
položi jo pod drevo,
da volkovi jo požro.

Lutkovna priredba Sneguljčica in sedem vitezov je nastala po motivih Puškinove Pravljice o mrtvi carični in sedmih vitezih (1833). V njej je pesnik navdih črpal iz znane pravljice bratov Grimm, svoje besedilo pa nato obogatil že z virtuoznimi rimami, rusko folkloro in novimi pravljičnimi junaki. Izvirna pravljica je s Puškinovo poezijo dobila nove zasuke in napetosti, predvsem pa jo zaznamuje žlahtnost ruske tradicije, vpogled v življenje vitezov, nečimrnost kraljevih dvorov in moč nadnaravnih sil. V Sneguljčici in sedem vitezov bodo zvestoba, ljubezen, zavist in maščevalnost znova na preizkusu, da pokažejo svoj pravi obraz in vpliv. 

 

Fotogalerija predstave




SNEŽNA KRALJICA

Dramska predstava


Hans Christian Andersen – Andrej Jaklič

Režija: Tijana Zinajić
Dramatizacija: Andrej Jaklič
Scenografija: Branko Hojnik
Kostumografija: Matic Hrovat
Glasba: Tim Kostrevc, Luka Jamnik
Gib: Primož Bezjak
Lektura: Lena Vastl
Asistentka scenografa: Urša Vidic
Oblikovanje luči: Srečo Brezovar

NASTOPAJO:

Gerda: Kaja Tokuhisa k. g.
Kaj, Princ: Jan Bučar
Snežna kraljica: Nina Ivanič
Zlodej: Jernej Kuntner
Starka, Razbojniška deklica, Laponka: Alenka Tetičkovič
Krokar, Golob, Jelen: Iztok Jereb

Premiera: 1. december 2011, Šentjakobski oder LGL

Vodja predstave in tonski mojster: Aca Ilić
Oblikovanje maske: Špela Kink Bravničar
Lučni mojster: Srečo Brezovar
Odrska tehnika in rekviziterja: Darko Nedeljković, Tomo Hvastja
Garderoberka, frizerka in maskerka: Mihaela Majcen
Izdelava scene in kostumov: Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec, Mitja RitmaničVerica Hrovat, delavnica Šentjakobskega gledališča, Delo osvobaja d.o.o.
Izdelava lutk: Jože Lašič

Pravljica Hansa Christiana Andersena, ki je hotel biti igralec, romanopisec in dramatik, postal pa je eden izmed najbolj priljubljenih avtorjev otroških pravljic, je zgodba o dveh prijateljih, zgodba o iskanju izgubljene polovice, o odpuščanju, odrešitvi, ljubezni in odraščanju.

Hudobni škrat je izdelal zrcalo, ki je kazalo najgrše in najslabše plati ljudi. Odsev lepega se je spačil v grdo, resnica je postala laž, iz dobrote je velo sovraštvo. Poslal je zrcalo širom sveta in z njim kvaril ljudi, dokler se niso skoraj vsi zdeli sebi in drugim grdi, umazani in pokvarjeni. A to mu ni bilo dovolj, hotel je spriditi tudi nebo. Više in više je dvigoval zrcalo v svojem pohlepu, vse hitreje, vse močneje, dokler se zrcalo ni raztreščilo na milijone, bilijone, kvadrilijone drobnih koščkov, ki so se razpršili po svetu. Še zdaj se koščki vrtinčijo po nebu in kadar se komu zarijejo v oko, ta ne vidi več lepega. Komur se zarijejo v srce, ta postane hudoben …

V velikem mestu, kjer je bilo toliko ljudi in hiš, kjer ni niti dovolj prostora, da bi imel vsak človek majhen vrt, in kjer se mora večina zadovoljiti s cvetlicami v lončkih, sta živela dva siromašna otroka, Kaj in Gerda, ki sta imela malo večji vrt kakor en sam cvetlični lonček. Bilo je poletje in njune vrtnice so bile čudovite. Poletje je minilo, prišla je jesen in za njo zima.

Vrtnice odcvetajo,
tiho se obletajo –
v novoletne jelke čar
vodi nas čas vladar.

PREBERI SI kritiko v Delu.

PREBERI SI gledališki list.

 

Fotogalerija predstave




LALANIT

Lutkovna predstava


Burleska po motivih pravljice Repa velikanka

Nagrada za izbiro in animacijo materiala na festivalu Zlata paličica 2001

Avtorski projekt Iune Ornik

NASTOPATA:

Iuna Ornik in Jože Šalej

Premiera: 2. oktober 2000, Mali oder LGL, 140 ponovitev

Obnovitev v septembru na Malem odru LGL

Pravljica o repi velikanki je pravzaprav zgodba o nastanku sveta. Kdo je izpulil repo velikanko, ki je planet? Miška je prijela kokoške, kokoške so prijele goske, goske so prijele ovčke, ovčke so prijele kravico, kravica je prijela babico, babica je prijela dedka, dedek je prijel repo; vlekli so in vlekli, pulili in izpulili – VELIKI POK. Potem so vsi padli po tleh, valjali so se in se smejali, smejali, smejali …

»Iuna Ornik je z izdelanim konceptom, podrobno dodelano izvedbo in s svojo človeško in umetniško toplino ter humorjem postavila preprostost kot umetniški princip. Topla predstava, ki jo je, sledeč igralkinemu ritmu, z živim igranjem duhovito dopolnjeval Jože Šalej, je pritegnila k sodelovanju dobršen del dvorane, ki je znala ceniti kakovostno, s čistim humorjem napolnjeno, dobre pol ure trajajoče doživetje razigrane igre.«
(Dnevnik, 4. 10. 2000)

PREBERI SI gledališki list.

PREBERI SI kritiko v Dnevniku.

 

Fotogalerija predstave




MIŠEK MIŠKO IN BELAMIŠKA

Lutkovna predstava


po motivih Ferija Lainščka

Idejna zasnova: Ajda Rooss, Jasna Vastl
Režija, dramaturgija in priredba: Ajda Rooss
Likovna zasnova lutk, scenografija in kostumografija: Jasna Vastl
Glasba: Nino de Gleria, Jelena Ždrale
Svetovalka za senčne lutke: Federica Ferrari
Lektura: Tatjana Stanič
Asistent dramaturginje: Anže Virant
Oblikovanje luči: Danilo Korelec
Tehnologija: Zoran Srdić

NASTOPATA:

Polonca Kores
Gašper Malnar

Premiera: 23. in 24. november 2011, Mali oder LGL

Izvajalci glasbe: Jelena Ždrale, Nino de Gleria, Igor Vičentič, Blaž Celarec
Vodja predstave in tonski mojster: Izidor Kozelj
Lučni mojster: Danilo Korelec
Scenski tehnik: Slobodan Ilić
Izdelava lutk, scene in kostumov: Iztok Bobić, Zoran Srdić, Mitja Ritmanič, Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec

Kaj vse se skriva na podstrešju? Ponošena oblačila, nenavadna škatla, pismo … spomini na staro, že skoraj pozabljeno mišjo zgodbo iz otroštva o drugačnosti, prijateljstvu in prepovedani ljubezni, ki zaživi v skrivnostnih sencah in ob glasnem mišjem škrabljanju.
Belamiška, hčerka prvega mlinarja iz Mišjega Gradca, kjer živijo prevzetne in domišljave bele miši, in mišek Miško, sin najboljšega pridelovalca pšenice iz Mišje vasi, kjer živijo marljive podeželske črne miši, se rada skupaj igrata. Toda očetoma to ni prav nič všeč, saj se bele in črne miši zaradi socialnih razlik že od nekdaj ne družijo med seboj. Nekega dne pa je otrokoma vsega dovolj …
Bo njuna ljubezen lahko premostila razlike, ki že dolgo razdvajajo bele in črne?
 
Predstavo je navdahnila slikanica Mišek Miško in Belamiška slovenskega pisatelja, pesnika in dramatika Ferija Lainščka, ki je z ilustracijami Maše Kozjek leta 2009 izšla pri Mladinski knjigi. Mišja zgodba o Romeu in Juliji s srečnim koncem je tokrat zaživela v senčni različici.

PREBERI SI kritiko v Delu.

PREBERI SI gledališki list.

 

Fotogalerija predstave



IGRAJMO SE PRAVLJICO

Gledališka delavnica


N. Skrbinšek

Vodi: Nina Skrbinšek

Medtem ko bodo starši hiteli po opravkih, bodo njihovi otroci lahko prisluhnili pravljici, ki jo bo pripovedoval pajac pravljičar, potem bodo pravljico narisali in jo na koncu še odigrali. Odigrali? Prelevili se bodo v škrate, čarovnice, princese, kraljeviče, sonce, mesec, veter, vile in velikane ter odigrali prizor, ki jih bo najbolj pritegnil.

OKTOBER 2011

Božena Nemcova:

GOZDNA VILA
PAMETNI ZLATAR
O PREMETENI PRINCESKI
O BELI KAČI

NOVEMBER 2011

Božena Nemcova:

O TREH BRATIH
O NESITU
O JOŽI IN JANKU
KAZNOVAN NAPUH

DECEMBER 2011

Božena Nemcova:

O ČRNI PRINCESI
PRINC BAJAJA
O SONČNIKU, MESEČNIKU IN VETROVNIKU
HRABRI MIKEŠ

JANUAR 2012

Božena Nemcova:

PTIČJA GLAVA IN SRCE
O LABODU
ŠTERNBERG
VODNA VILA

FEBRUAR 2012

Božena Nemcova:

KAKO JE JAROMIL NAŠEL SREČO
ALABASTRNA ROČKA
O GOVOREČEM PTIČU. ŽIVI VODI IN TREH ZLATIH JABLANAH
O ZLATEM KOLOVRATU

Vsak petek od 17.00 do 18.30 v Kulturnici na Židovski stezi 1.

 

Fotogalerija predstave




KAMNI

Igrana predstava


Tom Lycos, Stefo Nantsou

Prevod: Darko Čuden
Režija: Ivica Šimić
Scenografija: Dinka Jeričević
Kostumografija: Emina Kaliman
Glasba: Ivanka Mazurkijević, Stanislav Kovačić
Gib: Sebastjan Starič
Lektura: Magda Lojk
Oblikovanje luči: Srečo Brezovar

NASTOPATA:

Jernej Kuntner: Zverina, Kovač
Matevž Müller: Šleva, Mlakar

Premiera: 11. november 2010, Šentjakobski oder LGL

Vodja predstave in tonski tehnik: Aca Ilić
Lučni mojster: Srečo Brezovar
Odrska tehnika: Darko Nedeljković, Tomo Hvastja
Izdelava scene: Jože Zalar ml., s. p.
Šepetalka: Maja Kozmos

Kamni je dramatizirana resnična zgodba o dveh fantih, ki sta metala kamenje z mostu nad avtocesto in tako ubila voznika. Napisana je kot igra za dva igralca, ki preigravata lika dečkov in dveh detektivov skozi vso igro.
Tekst je doživel mnogo uprizoritev in dosegel velik uspeh po svetu zahvaljujoč aktualni tematiki in napeti zgodbi, ki uporablja vse elemente, celo stereotipe filmski detektivk, družbeni angažiranosti, modernega koncepta v katerem se odraža sodoben pogled na gledališče za otroke in mlade, in predvsem zaradi vešče izpisanih karakterjev, ki dajejo izrazite možnosti za igralske kreacije.

PREBERI SI oceno predstave Kamni v Delu.

PREBERI SI mnenje psihologa Matica Munca o predstave Kamni.

PREBERI SI gledališki list.

 

Fotogalerija predstave




ŽUŽKERADA

Igrana predstava


Maja Borin

Režija: Jaša Jamnik
Scenografija in kostumografija: Vasilija Fišer
Glasba: Gregor Strniša
Lektura: Mateja Dermelj
Oblikovanje luči: Srečo Brezovar

NASTOPAJO:

Ana Hribar: Lena
Nina Ivanič: Polona
Jernej Kuntner: Pavle
Matevž Müller: Marko
Alenka Tetičkovič: Ela, Pika

Premiera: 4. marec 2011, Šentjakobski oder LGL

Vodja predstave in tonski tehnik: Emil Koprivc
Lučni mojster: Mirsad Vrević
Odrska mojstra: Tomo Hvastja, Darko Nedeljković
Izdelava scene: Delo osvobaja d.o.o., Iztok Bobić, Zoran Srdić, Vasilija Fišer, Jože Lašič
Izdelava kostumov: Vasilija Fišer, Janja Podkrajšek, Jožica Habinger

Besedilo Maje Borin z naslovom “Žužina, moja družina” je prispelo na natečaj za nagrado Zlata paličica za najboljše dramsko besedilo za otroke in mladino; ni bilo nagrajeno, ga je pa strokovna komisija gledališču priporočila v uprizoritev. Malo se je preobrazilo in zdaj je tu, na Dramskem odru za mlade pod naslovom “Žužkerada”. Kaj je “Žužkerada”? Žuželčja maškarada! Pred vami se bodo odvile vse mogoče preobrazbe: stilske, živalske, igralske, popolne, resnične in zaigrane – hkrati, po vrsti, nevidno, glasno. (Vmes pa pukci, drekci, prdci, smrdci, prehlajena mravlja in okradeni govnač.) Jernej v Pavleta,  gosenica v metulja, Nina v Polono in ličinka v pikapoko, Alenka v muho Elo in v komarko Piko, muha Ela v čebelo, komar v mravljo, mravlja v komarja, Matevža v Marka in Ana v Leno.
Ej, kaj vse nas naučijo videti žuželke. Da je skrivnost v detajlu in lepota v funkciji, da ima vsaka stopnja svoj namen in vsaka starost svoj obraz.

PREBERI SI primerjalno analizo Žužkerade na strani Sigledal.org.

PREBERI SI gledališki list.

 

Fotogalerija predstave




PINK

Igrana predstava


Janja Vidmar

Režija: Iztok Valič
Dramatizacija: Tamara Matevc
Priredba dramatizacije: Metka Damjan, Alenka Tetičkovič, Iztok Valič
Dramaturgija: Jera Ivanc
Asistentka dramaturginje: Katarina Koprivnikar
Scenografija: Jože Logar
Kostumografija: Leo Kulaš
Asistentka kostumografa: Emina Kaliman
Glasba: Bojan Jurjevčič-Jurki
Lektura: Metka Damjan
Oblikovanje luči: Srečo Brezovar
Video produkcija: Mateja Toplak

NASTOPA:

Alenka Tetičkovič

Premiera: 6. november 2010, Šentjakobski oder LGL

Vodja predstave in tonski tehnik: Emil Koprivc
Lučni mojster: Mirsad Vrević
Odrska tehnika: Darko Nedeljković, Tomo Hvastja
Izdelava scene: Jože Zalar ml., s. p.
Tehnični vodja: Jure Žnidaršič

Roman pisateljice Janje Vidmar je opozoril nase že ob svojem nastanku in takoj prejel nagrado Večernice. Govori o odraščanju Janjice v krogu svoje družine v nekem času, ki ga ni več a so ga naše generacije doživele, druge mlajše pa doživljale in spremljale skozi naše pripovedi, saj je na nek način ta čas še vedno prisoten v našem življenju in interpretiran skozi različne zorne kote. Prisoten v našem vsakdanu in znotraj naših današnjih družbenih turbulenc.

PREBERI SI kritiki v Večeru in Delu.

PREBERI SI gledališki list.

PINK NAPOVEDNIK

 

PINK

 

Fotogalerija predstave




PROV HUDO

Igrana predstava


Dragica Potočnjak

Režija: Andrej Jus
Dramaturgija: Andrej Jus, Kim Komljanec
Scenografija in kostumografija: Jasna Vastl
Glasba: Branko Rožman
Izvajalci glasbe: vokal -  Zvezdana Novakovič, orglice - Miro Andraž Maj Zavec, ostalo - Branko Rožman
Gib: Gabriel Cosmin Agavriloaei
Lektura: Kim Komljanec
Asistenca scenografije in kostumografije: Ajda Primožič
Oblikovanje luči: Srečo Brezovar

NASTOPAJO:

Ana Hribar: Julija
Marijana Brecelj k. g.: Julči
Matevž Müller: Andrej
Alenka Tetičkovič: Julijina mama, Prodajalka, Mlada ženska, Policistka, Dekle, Andrejeva mama
Jernej Kuntner: Julijin oče, Prodajalec, Mlad moški in Fant

Premiera: 12. maj 2011, Šentjakobski oder LGL

Vodja predstave in tonski tehnik: Aca Ilić
Lučni mojster: Mirsad Vrević
Rekviziterja in odrska tehnika: Darko Nedeljković, Tomo Hvastja
Izdelava scene in rekvizitov: Iztok Bobić, Zoran Srdić, Smrekca d.o.o.
Izdelava kostumov: Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec
Garderoberka, frizerka in maskerka: Mihaela Majcen

Hudo je, če si star enajst let, še huje, če si punca in so tvoji starši ločeni in hočeš živet z mamo, ampak moraš pa z očetom in z njegovo tanovo in z njunim tečnim tamalim, pa čeprav je tvoj brat, mislim polbrat. Potem uporabiš star trik in mami rečeš, da si pri očetu, očetu pa, da si pri mami – itak se ne pogovarjata – in greš po svoje. Še dobro, da srečaš ljubiteljsko potepuhinjo in duhovitega fanta, ki ti je všeč, ker bi se sicer stvari lahko končale dosti huje. Nekaj zlomljenih nog in dejstvo, da se starši spet pogovarjajo, je čisto v redu konec.

PREBERI SI primerjalno analizo avtoričine in uprizoritvene verzije na strani Sigledal.org.

PREBERI SI gledališki list.

 

Fotogalerija predstave




ROMEO & JULIJA

Lutkovna predstava


Po motivih Williama Shakespeara

Koprodukcija med Lutkovnim gledališčem Ljubljana in Gledališčem Koper / Teatrom Capodistria

Režija in scenografija: Jaka Ivanc
Priredba in dramaturgija: Andrej Jaklič
Likovna podoba lutk: Miha Knific
Kostumografija: Tina Bonča
Glasba: Davor Herceg
Lektura: Barbara Rogelj
Asistentka režije: Yulia Roschina
Asistent režije za animacijo: Brane Vižintin
Oblikovanje luči: Božidar Miler, Danilo Korelec

NASTOPAJO:

Julija: Martina Maurič Lazar
Romeo: Iztok Lužar
Escalus, veronski knez: Brane Vižintin
Tybalt: Miha Arh
Mercutio: Gašper Malnar
Dojka: Asja Kahrimanović
Capulet: Sonja Kononenko
Paris, Benvolio: Maja Kunšič
Monteg: Jernej Slapernik

Glas: Karel Brišnik
Izvajalci glasbe: bobni – Žiga Kožar, bas – Goran Rukavina, saksofon – Miha Hawlina, trobenta – Jaka Hawlina, klavir – Davor Herceg

Premiera: 27. maj 2011, Veliki oder LGL

Vodja predstave in tonski mojster: Zvonimir Urbič
Lučni mojster: Danilo Korelec
Scenski tehnik: Alojz Milošič
Izdelava lutk, scene in kostumov: Iztok Bobić, Zoran Srdić, Jože Lašič, Mitja Ritmanič, Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec, Irena Tomažin, Franc Kramperšek, Peter Novak, Mateja Čibej, Tinka Leskovšek, Delo osvobaja d.o.o.
Poslikava lutk: Iztok Bobić

V tokratni uprizoritvi mojstrovine Williama Shakespeara bomo imeli še vedno opravka z usodnim ljubezenskim zapletom med Romeom in Julijo, še vedno boste gledalci priča legendarnemu prizoru na balkonu in še vedno bo na koncu polno mrtvih, tako tistih, ki so si to zaslužili, kot tistih, ki so si to zaslužili malo manj. A ker gre za lutkovno predstavo, bo v njej precej manj besed kot v izvirniku, zato pa mnogo več odrske dinamike, naj gre za glasne prepire, divje pretepe, strastni ples ali (ne)ubrano petje. Uprizoritev, namenjena tistim s konca devetletke in naprej, bo spregovorila v lutkovnem jeziku in na način, kot do zdaj na slovenskih odrih še ni. Torej, še vedno zgodba o usodni ljubezni in njenih posledicah, o zvestobi, predanosti, pripadnosti in brezusodnosti, a na svež, sodoben in izviren način. Romeo & Julija.

PREBERI SI oceno v Delu.

PREBERI SI kritiko v Večeru.

PREBERI SI kritiko v Primorskih novicah.

PREBERI SI prispevek iz oddaje Odmevi na RTV Slovenija 1.

PREBERI SI prispevek z radia Slovenija 3.

PREBERI SI mnenje o predstavi.

PREBERI SI gledališki list.

SLIKE Z VAJ

 

Fotogalerija predstave




TIK TAK

Igrano lutkovna predstava


Sonja Kononenko

Avtorski projekt Sonje Kononenko v okviru evropskega projekta Small size.

Scenarij in režija: Sonja Kononenko
Likovna podoba in tehnične rešitve: Sonja Kononenko, Iztok Bobić
Glasba in izbor glasbe: Alojz Sedovnik
Gib: Sanja Nešković Peršin
Lektura: Tatjana Stanič
Oblikovanje luči: Miran Udovič
Korepeticije: Polonca Kores

NASTOPATA:

Sonja Kononenko
Irena Zubalič Žan

Premiera: 30. september 2010, Kulturnica LGL

Besedilo pesmi Zlata roža je napisal Jože Humer na glasbeni motiv Giovannija Battista Pergolesija. V predstavi so uporabljena dela Franza Liszta in Antonína Leopolda Dvořáka.

Vodja predstave: Danilo Korelec
Lučni mojster: Danilo Korelec
Scenski tehnik: Iztok Vrhovnik
Izdelava lutk, scene in kostumov: Iztok Bobić, Zoran Srdić, Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec, Smrekca, d. o. o.
Tehnični vodja: Jure Žnidaršič

Predstava nam pripoveduje o otrokovi igri in o času, ki se pri tem izgubi, o ustvarjalnosti trenutka ter doživljanju čudežnega, kadar smo zatopljeni v čas igre ali ustvarjalnosti. Spomniti nas hoče, naj si vendar vzamemo čas za poigravanje z vsakdanjimi rečmi, se vrnemo v trenutek in ga polno doživimo, kot to počne otrok v svoji igri ali umetnik pri svojem ustvarjanju. Dovolimo našim otrokom biti otroci in spomnimo se otroka v sebi, pa čeprav le za trenutek, tik preden se odpravimo spat. Časa ni ali pa pohiti in naša igra se drugače obrne, čudimo se malim, vsakdanjim rečem. Je čas za spanje, čas za igro in za naše sanje.

PREBERI SI članek v Delu.

PREBERI SI članek v Dnevniku.

PREBERI SI gledališki list.

 

Fotogalerija predstave




MALE ŽIVALI

Lutkovna predstava


Barbara Bulatović po motivih knjige Male živali, Lile Prap

Režija: Barbara Bulatović
Dramaturgija: Matej Bogataj
Likovna podoba: Lila Prap, Barbara Bulatović
Avtorja glasbe: Nino de Gleria in Jelena Ždrale
Odrski gib, posebni efekti in triki: Ravil Sultanov
Lektura: Tanja Stanič
Oblikovanje luči: Jure Lajovic

ZASEDBA:

Alenka Pirjevec: čistilka Violenca Žarek
Jernej Slapernik: Suha Južina Matija, Berta Pajek
Asja Kahrimanović: Agata Uš, Mravlja Pavla, Pika Polonica, Adolf Bolha, Vešča Meta, Kresnička Lučka, Glista Krista
Miha Arh: Klop Črtomir, Ulrik Kolorado, Črv Miha, Oto Molj, Lenart Trot, Franc Komar
Jure Lajovic: asistent pri animaciji

Premiera: 8. oktober 2010, Mali oder LGL

Vodja predstave: Izidor Kozelj / Zvonimir Urbič
Lučni mojster: Miran Udovič
Scenski tehnik: Andrej Slinkar
Izdelava lutk, scene in scenskih elementov: Iztok Bobić, Zoran Srdić, Mitja Ritmanič, Barbara Bulatović, Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec, Smrekca d.o.o., Jože Zalar ml., s.p.
Poslikava scene: Iztok Bobić, Zoran Srdić
Tehnični vodja: Jure Žnidaršič

Čistilki Violenci se nekega dne med opravljanjem njenega dela pokažejo in predstavijo najmanjše živalice, ki so hkrati njene največje sovražnice, zato jih imenuje mrgolazen, škodljivci, laznina, mrčes … Priredijo ji mikroskopski senčni spektakelček, ki ga navdihuje prisrčna slikanica Lile Prap MALE ŽIVALI. Živalice Violenci pojasnijo, kaj je naravno ravnovesje in kako ga človek v naravi velikokrat poruši. Čistilka Violenca se nauči nekaj o sobivanju.

PREBERI SI kritiko v Delu.

PREBERI SI kritiko v Večeru.

PREBERI SI gledališki list.

 

Fotogalerija predstave




ČRNI MUC VASUJE

Lutkovna predstava


Josip Ribičič

Priredba: Jiří Vyšohlíd, Jelena Sitar
Režija: Jiří Vyšohlíd
Dramaturgija: Jelena Sitar
Likovna podoba lutk in scene: Luděk Joska
Glasba: Jiří Vyšohlíd
Lektura: Tatjana Stanič
Oblikovanje luči: Božidar Miler

NASTOPAJO:

Asja Kahrimanović
Miha Arh
Jure Lajovic.

Premiera: 16. februar 2011, Mali oder LGL

Vodja predstave in oblikovalec zvoka: Izidor Kozelj
Lučni mojster: Božidar Miler
Scenski tehnik: Iztok Vrhovnik
Izdelava lutk in scene: Jiří Bareš
Pomoč pri izdelavi lutk: Iztok Bobić, Sandra Birjukov, Mitja Ritmanič, Zoran Srdić, Marjeta Valjavec

Črni muc svoji izbranki Beli muci vsak večer »na kitaro brenka, naj postane njegova ženka.« V pesmicah mačji vasovalec beli muci obljublja vse mogoče, a njegove romantične podoknice se vsakokrat žalostno – smešno končajo, vse dokler Bela muca ne začne skrbeti za Črnega muca in kljub temu, »mijav, da je muc brljav«, slednjič le ne prisluhne njegovemu petju … Kljub temu, da se po tem ne koplje v mleku, ne je pečenke in ne živi v gradu, kot ji je Črni muc prej obljubljal,  pa ima Bela muca rada svoje male bele in črne mucke … Znana Ribičečeva rimana mačja pravljica ponuja duhovito uprizoritev v domači kuhinji na način gledališča predmetov, posebno vrednost pa ji daje bogata glasbena podoba.

PREBERI SI kritiko v Delu.

PREBERI SI kritiko v Večeru.

PREBERI SI gledališki list.

 

Fotogalerija predstave




BAGDADSKI TATIČ

Lutkovna predstava


Jan Zakonjšek, po motivih pravljic iz Tisoč in ene noči

Priredba in režija: Jan Zakonjšek
Avtor songa: Andrej Rozman Roza
Likovna podoba lutk, scene in kostumov: Shoshanna Utchenik
Glasba: Mark Messing
Tehnologija lutk: Mitja Ritmanič
Lektura: Tatjana Stanič
Oblikovalec luči: Miran Udovič

NASTOPAJO:

Urška Hlebec
Polonca Kores
Maja Kunšič
Iztok Lužar
Gašper Malnar
Brane Vižintin

Premiera: 1. april 2011, Veliki oder LGL

Vodja predstave in oblikovalec zvoka: Alojz Sedovnik
Lučni mojster: Miran Udovič
Scenski tehnik: Andrej Slinkar
Izdelava lutk, scene in kostumov: Iztok Bobić, Sandra Birjukov, Zoran Srdić, Mitja Ritmanič, Marjeta Valjavec, Shoshanna Utchenik, Valter Kofol s.p., Sara Sekač Skvarča
Poslikava scene, lutk in kostumov: Shoshanna Utchenik
Pomoč pri poslikavi scene: Iztok Bobić, Zoran Srdić

Predstava nas popelje v daljno preteklost, na bližnji vzhod med sultane, kalife in hudobne vezirje. Princ Ahmed in njegov pomočnik tatič Abu se spoznata v ječi. Ko prideta iz nje, ju pot vodi po kopnem, po morju in po zraku, kjer doživljata neverjetne dogodivščine. Na koncu zmaga dobro in princ Ahmed se poroči s princeso. V predstavi ne manjka čudes kot so krilati konj, mehanična morska lutka, duh iz steklenice, vsevidno oko, čudežni lok in leteča preproga. Pred nami je napeta in domišljijsko bogata lutkovna pravljica, ob kateri zadržujemo dih in držimo pesti za svoje junake.

PREBERI SI kritiko v Delu.

PREBERI SI kritiko v Dnevniku.

PREBERI SI prispevek z radia Slovenija 1.

PREBERI SI gledališki list.

 

Fotogalerija predstave




LAILA

Lutkovna predstava


Po motivih animiranih filmov Michaele Pavlátove

Avtorski projekt Martine Maurič Lazar in Gregorja Lorencija

Avtor glasbe: Milko Lazar
Asistentka Gregorja Lorencija: Neva Vrba
Izvajalci glasbe: Milko Lazar, Polonca Kores, Bojan Gorišek
Lektura: Tatjana Stanič

NASTOPATA:

Martina Maurič Lazar
Polonca Kores

V predstavi so uporabljeni odlomki iz dela “Kratka pripoved o Albertu Kyšku, letečem snu” avtorja Ivana Vyskočila, ki jih je prevedla Martina Maurič Lazar.

Premiera: 6. in 7. september 2011, Mali oder LGL

Vodja predstave in tonski mojster: Izidor Kozelj
Scenski tehnik: Slobodan Ilić
Izdelava kostumov: Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec
Izdelava scene: Mile Pavlović, Iztok Bobić, Zoran Srdić

Tragikomični lik Laile, punce, deklice, ženske, ki jo obkrožajo oblački misli, je ustvarila Michaela Pavlátová, za oskarja nominirana, večkrat nagrajena češka režiserka igranih in animiranih filmov. Epizode, zdaj kratke kot dih, zdaj dolge kot ponedeljek, iz življenja prikupne punce, ki se ji sreča sicer kdaj pa kdaj nasmehne, a ji kmalu zatem hitro pokaže jezik, punce, ki bi si včasih želela bit lepotica, hkrati pa se kar dobro zaveda, da je bistvo drugje, punce, ki obožuje risanje, ustvarjanje filmov, poezijo in čips, sta iz dvodimenzionalne resničnosti kratkih animiranih filmov in stripov v tridimenzionalno resničnost gledališkega odra z obilo glasbe Milka Lazarja in gledaliških izumov prenesla vsestranska lutkovna in gledališka ustvarjalca Martina Maurič Lazar in Gregor Lorenci.

»DANES SEM RES POJEDLA SVOJ ZADNJI ČIPS!«
»Kdo je to?
Samo slutiš ga,
včasih srečaš,
a veš,
kakšen sladoled
ima rad.
Kdo je to?«
»ZGUBLJAM SE; PA SPLOH ŠE NISEM NIKAMOR ŠLA.«
»Smrt čipsu!«
(Odlomki iz Lailinega dnevnika)

POGLEJTE SI animiran pozdrav Michaele Pavlátove ustvarjalcem predstave.

Michaela Pavlátova - Laila

PREBERI SI kritiko z Radia Slovenija 1.

PREBERI SI kritiko v Večeru.

PREBERI SI gledališki list.

 

Fotogalerija predstave




MALA IN VELIKA LUNA

Igrana predstava


Boris A. Novak

Koprodukcija Lutkovno gledališče Ljubljana, Dramski oder za mlade in Prešernovo gledališče Kranj

Režija: Vinko Möderndorfer
Scenografija: Jože Logar
Kostumografija: Alan Hranitelj
Asistentka kostumografa: Mateja Benedetti
Glasba: Bojan Jurjevčič - Jurki
Oblikovanje svetlobe: Srečo Brezovar
Lektorica: Mateja Dermelj

ZASEDBA:

Severnica: Vesna Pernarčič / Vesna Slapar
Luna: Ana Hribar
Piratski krmar, Zaljubljeni maček, Snohodec: Matjaž Višnar
Komet, Sonce: Jan Bučar
Piratski kapitan, Zvezdogled, Gospod Falzet: Jernej Kuntner
Kuža, Zaljubljena muca, Gospa Basova: Alenka Tetičkovič

Premiera: 21. junij 2010, Šentjakobski oder LGL

Vodji predstave: Aca Ilić / Jošt Cvikl
Tehnična vodja: Jure Žnidaršič, Borut Veselko
Tonska mojstra: Aca Ilić / Robert Obed
Lučni mojstri: Mirsad Vrević, Drago Cerkovnik / Bojan Hudernik
Izdelava lutk in scene: Sandra Birjukov, Iztok Bobić, Zoran Srdić, Mitja Ritmanič, Jože Lašič, Marjeta Valjavec, Jošt Cvikl, Janez Plevnik, Robert Rajgelj
Izdelava kostumov: Krojaštvo in šiviljstvo Vesna Rau s.p., Marija Špeh, Jožica Torkar, Nika Zver, Branka Spruk
Izdelava klobukov: Marjana Zajc
Rekviziterska in odrska dela: Darko Nedeljković, Tomo Hvastja, Robert Rajgelj, Janez Plevnik, Jošt Cvikl
Garderoba: Mihela Majcen, Bojana Fornazarič, Nena Hribar
Frizer in masker: Matej Pajntar, Mihela Majcen

»V lutkovni in radijski igri Mala in velika Luna sem upesnil otroško igrivost, ustvarjalnost in odprtost kot najbolj pristen človeški odnos do sveta. Mala Luna je prispodoba za otroka.
V tej igri sem hotel uprizoriti prav radost in bolečino odraščanja ter razpetost človeškega življenja med dva pola: med Dan in Noč, med Delo in Igro. Sonce je kralj Luči, Luna je princesa Noči. Sonce je kralj Dela, Luna je princesa Igre. Skozi lik Lune sem hotel izraziti svojo lastno nemogočo željo po vrnitvi v otroštvo. Luna je namreč edino bitje na vesoljnem svetu, ki vsak mesec zraste iz mlaja v ščip ter se znova vrne v kraj in krajec svojega otroštva. Luna je edini večni otrok.« (Boris A. Novak)

Kot vsak otrok tudi Luna hrepeni po tem, da bi čim prej odrasla. Zaljubi se v Sonce in mu zavida njegovo velikost in svetlobno moč. A ko odraste v polno Luno, presenečena spozna, da odraslost prinaša težke dolžnosti. Sonce ji razodene, da mora vsak dan in vse svoje dni od jutra do večera izdelovati svetlobo, da bi porajalo in ohranjalo življenje v vesolju. Ko Luna okusi grenkobo odraslosti, se ji stoži po brezskrbni otroški igri, zato se začne spet manjšati.

PREBERI SI kritiko v Delu.

PREBERI SI prispevek z Radia Slovenija 1.

PREBERI SI prispevek z Radia Slovenija 3.

PREBERI SI gledališki list.

 

Fotogalerija predstave




ŠTIRJE MUZIKANTI

Lutkovna predstava


Matija Solce

Režija: Matija Solce
Dramaturgija: Jelena Sitar Cvetko
Lektura: Tatjana Stanič
Avtor glasbe: Matija Solce
Likovna podoba lutk in scene: Marianna Stránská
Oblikovanje luči: Danilo Korelec

ZASEDBA:

Harmonika, Pes, Psiček, Kuža, Cucek, Kukavica, Maksimilijan, Miš: Martina Maurič Lazar
Bumbajs, Osel, ribič Šime: Gašper Malnar
Pralnca - daska, žlice, Mucek, Mornar, Anka, Ivan: Miha Arh
Škantič - violina, Petelinček, ga. Amalia, signora Bruna, Balonarka: Polonca Kores
in
Lajnar: Zvonimir Urbič

Premiera: 22. april 2010, Veliki oder LGL

Vodja predstave: Zvonimir Urbič
Lučni mojster: Danilo Korelec
Scenski tehnik: Andrej Slinkar
Izdelava lutk in scene: Marianna Stránská, Iztok Bobić, Sandra Birjukov, Zoran Srdić, Mitja Ritmanič, Marjeta Valjavec, David Cajthaml, Matija Solce, delavnica Šentjakobskega gledališča
Kostumi: Jadranka Pavlović, Matija Solce, Marianna Stranská

Znana ljudska pravljica o bremenskih godcih je bila uveljavljenemu lutkovnemu ustvarjalcu Matiji Solcetu izhodišče za živahno in prijazno glasbeno-lutkovno predstavo. Štiri živali se, tako kot v znani pravljici, odpravijo na pot in v mestu presenetijo ljudi s svojo glasbo.

Otroci sodelujejo tako pri potovanju, ker lesene lutke zapustijo oder in stopijo med gledalce, kot pri koncertu, ko otroci z njimi zapojejo. Občinstvo sedi kar na odru, zato lahko otroci opazujejo gledališče tudi s te, manj običajne, a prav tako zanimive strani.

PREBERI SI kritiko v Delu.

PREBERI SI kritiko v Dnevniku.

PREBERI SI kritiko v Večeru.


PREBERI SI gledališki list.

 

Fotogalerija predstave




MAVRICA

Igrana predstava


Jernej Kuntner

Režija: Jernej Kuntner, Alenka Tetičkovič
Dramaturg: Iztok Valič
Kostumografija: Tanja Škrbič Birgmajer
Glasba: Bojan Jurjevčič – Jurki
Oblikovanje luči: Srečo Brezovar

NASTOPATA:

Punčka: Alenka Tetičkovič
Fantek: Jernej Kuntner

Premiera: 17. april 2009, GOML - Španski borci

Inspicient, rekviziter: Aca Ilić
Luč: Mirsad Vrević
Ton: Emil Koprivc
Odrska dela: Tomo Hvastja, Darko Nedeljković
Izdelava scene: Dore Južna
Garderoba: Emina Kaliman

Fantek in punčka se spoznata. Igrata se v peskovniku. Znata si ga deliti. Znata si deliti igračke. Znata se razumeti. Znata biti prijatelja. Potem pa pade dež! In fantek in punčka se ne razumeta več. Ne znata si več deliti peskovnika, igrač, prijateljstva. Ali to pomeni, da se ne marata več? A nekje za oblaki je zmeraj sonce! Je zmeraj upanje! Ko sončni žarki najdejo pot med oblaki in pobožajo dežne kaplje, nastane mavrica. Tako mavrica obsije in ustvari novo upanje, novo prijateljstvo in novo ljubezen. Na koncu mavrice je zaklad! In fantek in punčka sta srečna. Našla sta novo pot. Pot mavrice. Z roko v roki gresta po tej mavrični poti po zaklad. In kaj je zaklad? Je to ljubezen, prijateljstvo, spoštovanje? Stisk roke?

Po mavrični poti, z roko v roki.

PREBERI SI gledališki list.

PREBERI SI kritiko v Delu.

 

Fotogalerija predstave




BOKSARSKO SRCE

Igrana predstava


Lutz Hübner

Prevod: Darko Čuden
Režija in scenografija: Samo M. Strelec
Kostumografija: Leo Kulaš
Izbor glasbe: Bojan Jurjevčič-Jurki
Oblikovanje luči: Srečo Brezovar
Svetovalec za borilne prizore: Bogdan Vukičević
Svetovalec za jezik in glasbo: Adam Velić

NASTOPATA:
Leo: Iztok Valič
Jojo: Domen Valič

Šepetalka: Maja Kozmos

Premiera: 9. oktober 2008, GOML - Španski borci

Inspicient, rekviziter: Aca Ilić
Luč: Mirsad Vrević
Ton: Emil Koprivc
Garderoba: Emina Kaliman
Odrska dela: Tomo Hvastja, Darko Nedeljković

Igra je glede na svojo vsebino in izpovednost vedno aktualna, kot je tudi aktualna borba proti nasilju in agresivnosti, ki jo v sebi čutijo in nosijo številni mladi. Razkriva, kako lahko nekdanji boksar, ki je vse življenje živel med nasiljem in športom, jeznemu mladeniču pomaga prerasti, premagati in se osvoboditi vse agresivnosti, ki jo nosi v sebi.

Ena izmed rešitev zoper to negativno agresijo je, da se o njem govori naglas, tako kot govorita v Hübnerjevi igri boksar in jezni mladenič.

POGLEJ SI risbe in zahvalo otrok iz Cone Fužine.

PREBERI SI kritiko.

PREBERI SI gledališki list.

 

Fotogalerija predstave



LUTKOVNI KLUB

Lutkovna ustvarjalna delavnica


I. Zubalič Žan, S. Kononenko

Vodita: Sonja Kononenko in Irena Zubalič Žan

V imenu lutkovnega kluba se skrivajo lutkovne delavnice za starše in njihove malčke, ki po ogledu sobotne dopoldanske predstave skupaj s Sonjo in Ireno izdelajo enostavno lutko, ki je tematsko vezana na predstavo. Ob tem spoznavajo različne tehnike lutk, igralski poklic, obdelavo zanje nenavadnih materialov ter nenazadnje animacijo lutke.

Vsako soboto po dopoldanski predstavi v preddverju Malega odra.

Nakup vstopnic pri blagajni LGL ali na spletni strani http://www.lgl.si

 

Fotogalerija predstave




LOVE DOLLS

Lutkovna predstava


Duda Paiva

Koprodukcija LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA in DUDAPAIVA COMPANY


Plesna ekstravaganca, parada popularne glasbe, lepega vedenja in alternativnega ljubljenja.
                                 

Scenarij in režija: Duda Paiva
Dramaturgija: Jaka Ivanc
Glasba: Allan Segall
Zvočni efekti: Izidor Kozelj
Svetovalec za glasbo: Augusto Valença
Luči: Hans C. Boer, Mark Verhoef
Umetniško svetovanje: Paul Selwyn Norton
Likovna zasnova lutk: Duda Paiva
Izdelava lutk in scene: Jože Lašič, Duda Paiva, Iztok Bobić, Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec, Smrekca d.o.o., Jože Zalar ml., s.p.
Oblikovanje scene: Andre Mello
Oblikovanje kostumov: Javier Murugarren, Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec
Plesni učitelj: Tomaž Ambrož

Izvajalci glasbe:

Violončelo: Urša Pavlovčič
Klarinet: Rok Felicjan
Tolkala: Marko Jurečič

ZASEDBA:

Miha Arh
Polonca Kores
Maja Kunšič
Iztok Lužar
Asja Kahrimanović
Martina Maurič Lazar
Nina Skrbinšek / Augusto Valença

Premiera: 15. september 2009, Veliki oder LGL

Tehnični vodja: Jure Žnidaršič
Koordinatorka, organizatorka: Špela Juntes
Producent DUDAPAIVA COMPANY: Prisca Maas
Vodja predstave: Izidor Kozelj
Lučni mojster: Božidar Miler, Danilo Korelec
Scenski tehnik: Tomislav Bevanda

Prepovedano za otroke!

Pretresljiva, radikalna in angažirana lutkovna predstava govori o alienaciji kot problemu sodobnega človeka. Odsotnost komunikacije se odraža tudi v njegovi intimi. Junaki v naši predstavi se zaradi nezmožnosti za partnerstvo in bližino toplega, a zahtevnega človeškega bitja raje odločajo za ljubezen z lutkami, v katere lahko projicirajo svoje sanje, želje in pričakovanja. Zgodba, trpka podoba naše družbe, se odvija v kleti neke stavbe, skriti pogledom ljudi in zakona ...
LOVE DOLLS je mojstrski plesni vrtinec lutk, ljudi in čustev ob izvrstni glasbi v živo.

PREBERI SI pogovor z Dudo Paiva na Radiu Slovenija 3.

PREBERI SI članek iz STA o nizozemski turneji.

PREBERI SI članek v Delu - Polet.

PREBERI SI članek v Delu.

PREBERI SI kritiko v Delu.

PREBERI SI kritiko v Dnevniku.

PREBERI SI kritikov Večeru.

PREBERI SI gledališki list.

 

Fotogalerija predstave




IZGUBLJENI TON

Lutkovno-glasbena predstava


Zalka Grabnar Kogoj / Peter Kus

Animirana zvočna predstava

Koprodukcija Forum Ljubljana in Lutkovno gledališče Ljubljana

Idejna zasnova, režija in glasba: Peter Kus
Besedilo: Zalka Grabnar Kogoj
Priredba besedila: Ajda Rooss, Peter Kus
Dramaturgija: Ajda Rooss
Likovna podoba: Kaja Avberšek
Zasnova in izdelava izvirnih inštrumentov: Peter Kus, Darko Korošec
Koreografija: Andreja Rauch Podrzavnik
Svetovalka za animacijo: Nina Skrbinšek
Oblikovanje luči: Miran Udovič
Izdelava lutk in scene: Atelje LGL, Jože Zalar ml., Jaka Mihelič, Brane Ždralo
Lektorstvo: Tatjana Stanič
Oblikovanje tiskovin: Kaja Avberšek
Fotografije: Nada Žgank

NASTOPAJO:

Miha Arh
Asja Kahrimanović
Polona Kores
Andrej Žibert k.g.

Premiera: 28. januar 2010, Veliki oder LGL

Projekt sta podprla Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo.

Za pomoč se zahvaljujemo: Katerini Mirović, Bredi Kus, Juriju Kusu, Ivu Avberšku, Andreju Štularju, Janku Koropcu

Vodja predstave: Izidor Kozelj
Lučni mojster: Danilo Korelec
Scenski tehnik: Slobodan Ilić

ZGODBA

Izgubljeni ton se vsebinsko naslanja na motiv stare kitajske legende o cesarstvu, ki je izgubilo osnovni Ton. Po njem so se uglaševala ne le vsa glasbila, temveč tudi družbeno življenje nasploh.

Nekje ali povsod je mesto, v katerem je bilo življenje včasih srečno. Prebivalci so bili med seboj složni in ljubeznivi. Sčasoma pa se je v mesto naselil nered, ki ga je spremljal neznanski hrup. Med ljudi je zasejal nestrpnost in sovraštvo. Veliki, glava tega mesta, se odloči, da je treba mesto na novo uglasiti. Toda v kakofoniji se je izgubil osnovni Ton. Zato Veliki razglasi, da tistemu, ki ga najde, odstopi svoje mesto. Nalogo sprejme Mali, prijazen in dobrohoten mestni fantič. Odpravi se na potovanje, odločen, da bo med neštetimi zvoki sveta odkril pravi, izgubljeni Ton.

PREBERI SI gledališki list.

PREBERI SI kritiko v Delu.

PREBERI SI kritiko v Dnevniku.

PREBERI SI kritiko v Večeru.

PREBERI SI kritiko iz Radia Slovenija 1.


O AVTORJU

Peter Kus, avtor projekta Izgubljeni ton, je skladatelj in gledališki ustvarjalec. V zadnjih letih raziskuje območje, kjer se križata področji glasbe in gledališča. Posebej se posveča možnosti uporabe izvirnih glasbenih inštrumentov kot scenskih elementov, rekvizitov ali lutk, ki na poseben način »ozvočujejo« predstavo. Z njimi želi tradicionalno lutkovno gledališče in gledališče predmetov nadgraditi z ‘animacijo zvoka’, pri kateri izvajanje glasbe na odru prepleta z lutkovno animacijo, gibom in likovnim izrazom.

Peter Kus je ustvaril glasbeno-lutkovne prestave Črna kuhna (Mini teater, 2004), Glas (KD Priden možic, 2005),  Tristan Vox (Ops! zavod Ljubljana, 2006) in Kralj prisluškuje (Ops! zavod Ljubljana in Cankarjev dom, 2007). Je tudi avtor niza razstav izvirnih inštrumentov Evfonija). Za Glas je na 17. Mednarodnem festivalu Poletni lutkovni pristan 2006 v Mariboru in na 4. Bienalu ULU 2007 v Kopru prejel nagradi za glasbo in za izvirnost (kot član Tria Kučma).  S predstavo Kralj prisluškuje je gostoval na več mednarodnih festivalih in zanjo prejel nagrade za izvirnost (10. Lutfest v Sarajevu, 5. bienale ULU v Plibeku v Avstriji) in za glasbo (10. Lutfest v Sarajevu).

 

Fotogalerija predstave




KNJIGA O DŽUNGLI

Lutkovna predstava


Rudyard Kipling

Prevod: Janez Gradišnik
Avtorica odrske priredbe romana: Tatjana Doma
Avtor besedil songov: Branko Završan
Režija: Ivana Djilas
Likovna podoba lutk: Jelena Proković
Tehnologija lutk: Mitja Ritmanič
Likovna podoba scene: Branko Hojnik
Oblikovanje luči: Božidar Miler
Avtor glasbe: Boštjan Gombač
Korepeticije: Ana Duša
Glasbeniki: Igor Leonardi (sitar, kitara), Jan Tomšič (bansuri)
Lektorstvo: Tatjana Stanič

NASTOPAJO:

Maugli: Maja Kunšič
Medved Balu: Brane Vižintin
Panter Bagira: Gašper Malnar
Tiger Šir kan, opica: Karel Brišnik
Kača Kaja: Urška Hlebec
Volčja mama, opica, žaba: Nina Skrbinšek
Ptič Čil, kralj opic: Iztok Lužar
Baldeo, opica, žaba: Iztok Jereb
Mesua, opica, žaba: Sonja Kononenko
Plamenec, ženska, opica: Alenka Pirjevec
Plamenec, pav: Irena Zubalič Žan

Premiera: 24. november 2009, Veliki oder LGL

Tehnični vodja: Jure Žnidaršič
Vodja predstave: Alojz Sedovnik
Koordinatorka, organizatorka: Špela Juntes
Lučni mojster: Božidar Miler, Danilo Korelec
Scenska tehnika: Tomislav Bevanda, Andrej Slinkar
Izdelava lutk in scene: Iztok Bobić, Ivica Bilek, Sandra Birjukov,  Jože Lašič,  Mitja Ritmanič Zoran Srdić, Marjeta Valjavec, Sara Pugelj, Petra Oman, Smrekca d.o.o., Jože Zalar ml., s.p.

Kiplingova Knjiga o džungli obeta tudi v lutkovni izvedbi zanimivo potovanje v indijsko džunglo. Zgodba o dečku Mavgliju, njegovi krušni mami volkulji, zaščitniku modrem črnem panterju Bagiri, medvedjem prijatelju Baluju in nevarnem sovražniku tigru Šir Kanu bo pravi lutkovni spektakel, v katerem ne bo manjkalo napetih, humornih, pa tudi nežnih trenutkov. Zanimivo,  vizualno bogato in dinamično dogajanje pa ne bo le paša za oči, ampak tudi za ušesa, saj bo v predstavi res veliko dobre glasbe. Zakaj smo uvrstili Knjigo o džungli na repertoar prav zdaj? Ker govori o odnosu med človekom in naravo – o možnostih medsebojnega razumevanja in o nujnosti spoštovanja.

PREBERI SI kritiko v Delu.

PREBERI SI kritiko v Večeru.

PREBERI SI prispevek z RTV Slovenija z oddaje Odmevi.

PREBERI SI gledališki list.

 

Fotogalerija predstave




TRNJULČICA

Lutkovna predstava


Po pravljici bratov Grimm – Katarína Aulitisová

Prevod: Darja Pivk, Jelena Sitar
Režija: Katarína Aulitisová, Ľubomír Piktor
Likovna zasnova: Jan Kocman
Glasba: Jiří Vyšohlíd
Korepeticije: Joži Šalej
Asistent glasbenika: Izidor Kozelj
Lektorstvo: Tatjana Stanič
Oblikovanje luči: Jan Kocman, Božidar Miler

NASTOPAJO:

Asja Kahrimanović
Miha Arh
Sonja Kononenko
Iztok Jereb

Premiera: 20. marec 2008, Mali oder LGL

Vodja predstave: Izidor Kozelj
Lučni mojster: Božidar Miler
Scenski tehnik: Andrej Slinkar
Izdelava lutk: Jan Kocman, Ivan Kopa, Zoltan Jojart
Izdelava kostumov: Sandra Birjukov, Maja Peterlin, Marjeta Valjavec
Izdelava scene in rekvizitov: Iztok Bobić, Zoran Srdić, Smrekca d.o.o., Jože Zalar jr., s. p.

Znano pravljico o speči kraljični,  ki se je ob kolovratu zbodla v prst in zaspala za sto let,  poznate.  Prav gotovo pa ne veste,  kakšno vlogo ima pri vsem tem žaba,  ki negibna krasi vodnjak grajskega vrta.  In tudi tega ne,  od kod so se vzeli čudni glasbeniki in njihova še bolj čudna glasbila …  Zanimivo je,  da Trnjulčica in z njo ves dvor spi celih sto let.  Kaj vse se v sto letih lahko zgodi?  Klasična pravljica v sodobni preobleki polna dogajanja,  glasbe in humorja,  je nastala v sodelovanju z avtorsko ekipo iz Slovaške in Češke.

PREBERI SI gledališki list.

PREBERI SI kritiko v Delu.

PREBERI SI kritiko v Večeru.

PREBERI SI kritiko iz Radia Slovenija 1.

 

Fotogalerija predstave



PEDAGOŠKI PROGRAMI

Kulturni dan v lutkovnem gledališču
Lutkovno gledališče Ljubljana je v okviru predloga programa Ustanove lutkovnih ustvarjalcev sodelovalo v  razpisu kulturne vzgoje na področju uprizoritvene umetnosti – sklop Dramsko gledališče, ki ga je razpisalo Ministrstvo za šolstvo 2010. ULUjev program je bil med vsemi predlaganimi ocenjen kot najboljši in je zato mogoče za določeno število spodaj omenjenih programov pridobiti delno financiranje iz državnega proračuna. Vsi našteti predlogi so predstave, ki jim je dodano srečanje z ustvarjalci ali demonstracija ustvarjalnih postopkov, instrumentov, lutk in načina njihove animacije. V tem programu sodelujemo, ker skupaj z drugimi gledališči zasledujemo cilje, ki jih je zapisalo Ministrstvo za šolstvo:
»Kulturno-vzgojni projekt udeležencem omogoča aktivno spoznavanje dramskega gledališča kot umetniške zvrsti (z njenim specifičnim umetniškim izrazom, značilnostmi idr.), neposreden stik z ustvarjalci s tega področja, jih navaja na aktivno in kritično gledanje ter refleksijo in jih hkrati spodbuja k njihovi lastni ustvarjalnosti. Izvedba projekta prispeva k popularizaciji uprizoritvene umetnosti na področju dramskega gledališča med otroki in mladimi ter v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Gledališko področje zajema vse zvrsti t.i. “odrskih umetnosti”, in sicer od dramskega, lutkovnega, eksperimentalnega in fizičnega gledališča, prek ambientalnega do uličnega gledališča.
Kulturno-vzgojni projekt na področju uprizoritvene umetnosti – sklop Dramsko gledališče in sklop Sodobni ples je projekt, ki učencem in dijakom omogoča aktivno spoznavanje področja uprizoritvene umetnosti in njenega specifičnega umetniškega izraza vezanega na različne uprizoritvene žanre/zvrsti. … Pri načrtovanju projekta je poudarek tudi na sodelovanju s strokovnimi delavci v osnovnih in srednjih šolah, z namenom, da spoznajo možnosti vključevanja tovrstnih vsebin v šolski kurikul.«
 
Izbirajte med naslednjimi našimi predlogi:
 
Zalka Grabnar Kogoj, Peter Kus
IZGUBLJENI TON (po motivih kitajske legende)
Režija: Peter Kus
Za otroke od petega leta naprej, 60 minut
 
Izgubljeni ton je zanimiva in nenavadna lutkovna predstava, ki je obenem tudi zanimiv koncert.Animirana zvočna pravljica popelje učence v svet lutkovnega gledališča in svet glasbe. Predstavi, ki je res posebno umetniško doživetje sledi spoznavanje nenavadnih instrumentov in nastajanje zvoka v njih. Ogled predstave in predstavitve po njej se navezuje na pouk slovenščine (literatura, gledališče) in glasbene vzgoje. Vabljeni v Veliko dvorano LGL, možno pa je tudi gostovanje na večjem gledališkem odru.
  
 
Anja Štefan
BOBEK IN BARČICA
Režija: Barbara Bulatović
Za otroke od tretjega leta naprej, 30 minut
 
Predstava je kvalitetna lutkovna uprizoritev besedila ene najuspešnejših sodobnih pesnic in pisateljic za otroke Anje Štefan. Učenci najprej uživajo v predstavi, potem pa spoznajo igralce, ki predstavo igrajo. Glede na to, da Bobka in barčico izvajajo najboljši igralci našega ansambla, ki imajo tudi pedagoške odlike, bo tudi predstavitev po predstavi gotovo zanimiva, še zlasti, ker gre za različne lutkovne tehnike: namizno gledališče, ploske in senčne lutke.
Vabljeni gledalci vseh razredov prve triade.Igramo v Veliki dvorani LGL, za gostovanja pa potrebujemo gledališko dvorano.
 
 
Milan Klemenčič, po motivih iz 18. stoletja
DOKTOR FAUST
Režiserka obnovljene predstave: Jelena Sitar Cvetko
Za mladino in odrasle, 60 minut
 
Doktor Faust je izjemna uprizoritev pionirja slovenskega lutkarstva Milana Klemenčiča, ki se kot prva predstava na svetu poteguje za naslov kulturnega spomenika. Ta najbrž največji evropski mit je pri Slovencih doživel eno svojih najmanjših uprizoritev: igramo ga na marionetnem odru: v velikosti lutkovnega ekrana. Predstava je adaptacija Klemenčičevega dela iz leta 1938 in je izjemno gledališko doživetje za mladino in odrasle. Obšla je vse pomembnejše svetovne lutkovne festivale in prejela številne nagrade.
 
Znamenita miniaturna marionetna predstava ponuja izlet v slovensko literarno klasiko in slovensko lutkovno zgodovino. Po predstavi ogled zaodrja, lutk in mehanizmov ter spremljajoča razlaga. Primerno tudi za učence vseh treh razredov zadnje triade.
V času razmaha multimedijske komunikacije tudi lutkovni medij raziskuje nove možnosti dialoga z občinstvom, ki se že dolgo ne omejuje le na uprizarjanje predstav za najmlajše.
Zato z veseljem namenjamo predstavo višjim razredom osnovne šole:
Program, ki ga pripravljamo:
- se aktivno vključujejo v učne načrte pouka književnosti
- dijake seznanjajo z lastno kulturno identiteto in zgodovino
- in slovensko lutkarstvo umeščajo v evropski kontekst.
Izvedba predstave v Kulturnici na  Židovski stezi za omejeno število gledalcev, lahko pa z njo tudi gostujemo. Za to potrebujemo zatemnjen prostor primerne velikosti.
  
 
Za podrobnejše informacije in rezervacije se lahko obrnete na organizatorki Špelo Juntes in Edito Golob, telefon: 01 3000 976, e-pošta: .(JavaScript must be enabled to view this email address)

 

Fotogalerija predstave



DOKTOR FAUST

Lutkovna predstava


Milan Klemenčič, po motivih iz 18. stoletja

Režiserka obnovljene predstave: Jelena Sitar
Lutke in scena: Milan Klemenčič
Glasba: Igor Cvetko
Luč: Miran Udovič
Mentorstvo za animacijo: Alenka Pirjevec

NASTOPAJO:

Alenka Pirjevec
Irena Zubalič Žan
Karel Brišnik
Iztok Jereb
Miran Udovič / Izidor Kozelj

Premiera: 24. oktober 2005, Oder pod zvezdami LGL

Inspicient: Miran Udovič / Izidor Kozelj
Vodenje glasbe: Irena Zubalič Žan
Zvočni efekti: Iztok Jereb, Miran Udovič / Izidor Kozelj, Irena Zubalič Žan
Izdelava in poslikava lutkovnih kopij: Jože Lašič
Izdelava kostumnih kopij: Maja Peterlin
Izdelava scenskih kopij: Jože Lašič, Aleksandra Gruden, Vlado Stjepić
Poslikava scenskih kopij: Vlado Stjepić
Navezava lutk: Mitja Ritmanič

Ko je Faust leta 1938 (!) ugledal luč sveta pri Klemenčičevih, so mu gledališko življenje omogočali njegova družina in nekaj prijateljev. Leta 1982 sta Jelena Sitar in Igor Cvetko v Lutkovnem gledališču Ljubljana predstavo prvič obnovila in jo seveda hkrati nekoliko adaptirala. Po dvaindvajsetih letih je zdaj tu nova, tretja ekipa, ki je lutke prevzela od starejših mojstrov. Opraviti imamo z dragocenim zakladom, največjo dragotino naše lutkovne zgodovine, ki bi si zaslužila status kulturnega spomenika. Faust in lutke se v Evropi družijo že stoletja, in naš Faust je nedvomno del te zgodbe.

PREBERI SI gledališki list.

PREBERI SI kritiko v Delu.

 

Fotogalerija predstave




ZMAJČEK

Lutkovna predstava


Sonja Kononenko

Režiserka in izvajalka: Sonja Kononenko
Likovna zasnova: Jože Lašič
Izdelava lutke: Sonja Kononenko
Glasbena spremljava: Stane Hudolin

Premiera: 12. april 2003, Kulturnica LGL

Ste že srečali malega Zmajčka?
Sonja ga je našla na Ljubljanskem gradu
in zdaj skupaj potujeta po svetu in ...
Oh, ko pa Zmajči potrebuje še pleničke in dudo,
pa tudi zobkov še nima in rad posluša uspavanko,
kadar gre spat ...
Nič zato, Sonja ima vse pri roki, kadar se odpravita otroke obiskat ...
In to je tisto, kar Zmajči najraje počne.

PREBERI SI gledališki list.

PREBERI SI prispevek v Primorskem dnevniku.

 

Fotogalerija predstave




VILA MALINA

Lutkovna predstava


Svetlana Makarovič

Režija: Svetlana Makarovič, Brane Vižintin
Glasba: Svetlana Makarovič
Glasbeni aranžmaji: Nino de Gleria
Animacijska priprava: Brane Vižintin
Scenska glasba in izvedba: Jelena Ždrale, Nino de Gleria, Klemen Bračko, Matjaž Sekne, Klemen Hvala, Arpad Balazs Piri, Blaž Celarec, Boštjan Gombač, Igor Leonardi
Tehnolog: Mitja Ritmanič
Oblikovanje luči: Miran Udovič

NASTOPAJO:

Vila Malina: Asja Kahrimanović
Lilija, Šoja: Urška Hlebec
Studenec, Jazbec: Brane Vižintin
Jež: Miha Arh
Podlasica, animacija Vile Maline: Gašper Malnar

Premiera: 24. november 2006, Veliki oder LGL, 61 ponovitev

Obnovitev v septembru na Velikem odru LGL

Inspicient: Alojz Sedovnik, Izidor Kozelj
Lučni mojster: Miran Udovič
Scenska tehnika: Slavko Milošič, Danilo Korelec
Izdelava scene: Smrekca d.o.o., Iztok Bobić, Zoran Srdić

»Vila Malina, kakršna je v predstavi, kjer se vse gozdno prebivalstvo bori za primat in lastništvo nad dozorelim sadežem, je vse prej kot komajda telesno, v duhovnem smislu brezhibno bitje, ki ljudem pride v pomoč, ko preveč zaorjejo v zagate. Majhna vilinska deklica je sicer dobrikasto drobceno bitje, ki lenari in se dolgočasi v zavetju pisanih travniških cvetov, vendar imajo njena togota, nemoč, zlovoljnost, narcisoidnost, kujavost in nespodobno sovražen odnos do vode kar nekaj oponašalk med tistimi, ki so že iz plenic in znajo sami do šole. Dobrodušne punčke zaradi ljubezni do packarije ne gre preveč karati, saj sta umazani le njena koža in obleka, drugi pa so grdi na dnu svojih duš.«
(Radio Slovenija, 25. 11. 2006)

Jaz sem vila, jaz sem vila,
vsi bi morali me radi imeti,
jaz sem vila, jaz sem vila,
vilam se ne sme zameriti,
jaz sem vila, prava vila,
z vilo je pa treba potrpeti
ker sem vila, ker sem vila,
me nihče ne sme oštevati.

PREBERI SI gledališki list.

PREBERI SI kritiko v Delu.

PREBERI SI kritiko v Večeru.

PREBERI SI kritiko iz Radia Slovenija 1.

 

Fotogalerija predstave




KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO

Lutkovna predstava


Fran Levstik – Eka Vogelnik

Režija, dramaturgija in likovna zasnova: Eka Vogelnik
Glasba: Luka Ropret, Jaka Hawlina

NASTOPATA:

Maja Kunšič
Iztok Lužar

Premiera: 5. oktober 2006, Mali oder LGL

Inspicient in oblikovalec luči: Zvonimir Urbič
Scenski tehnik: Tomislav Bevanda
Izdelava lutk: Jože Lašič, Mitja Ritmanič, Zoran Srdić, Iztok Bobić, Sandra Birjukov, Maja Ljubič
Poslikava lutk: Eka Vogelnik
Izdelava scene: Smrekca d.o.o., Jože Zalar ml., s.p., Zoran Srdić, Iztok Bobić, Eka Vogelnik

Pravljico je napisal Fran Levstik in poznamo jo prav tako dobro kot njegovo povest Martin Krpan. Obe sta kar precej stari. A saj veste, kako je rekel Hans Christian Andersen: da je z zgodbami tako kakor z mnogimi ljudmi – s starostjo so vse lepše in lepše. Neko poletje si torej Videk strga svojo edino oblekico. Ker so doma revni, je to velik problem. Žalosten je in napol nagec. Tedaj pa … saj ste najbrž že uganili … mu pridejo na pomoč živali! Ovčka da volno, pajek stke blago, rak blago razreže, ptiček ga sešije. Videk ima kmalu prekrasno novo srajčko in ves vesel se teče domov pokazat.

PREBERI SI kritiko v Delu.

PREBERI SI kritiko v Večeru.

PREBERI SI prispevek z radia Slovenija.

PREBERI SI gledališki list.

 

Fotogalerija predstave




MALI BOBER IN ODMEV

Lutkovna predstava


Amy McDonald – Nina Skrbinšek

Prevod: Janko Dolinšek
Režija in izvedba: Nina Skrbinšek
Likovna zasnova: Vanda Besednjak
Glasba: Peter Kus
Korepeticije: Urška Zajec
Lektura: Tatjana Stanič
Izvajalci glasbe:
    Dude, istrski meh, bajs, roženica, glas: Marino Kranjac
    Električna kitara: Andrej Žibert
    Klarinet, sopranski saksofon: Peter Kus
    Mandola: Boštjan Narat
    Violina: Srečko Meh
    Poje: Katja Šaponjić

Premiera: 1. junij 2001, Mali oder LGL

Inspicient, tonski in lučni tehnik: Zvonimir Urbič
Tonski mojster: Andrej Žibert
Oblikovanje luči: Miran Udovič
Izdelava lutk: Vanda Besednjak, Jože Lašič, Mitja Ritmanič, Maja Peterlin
Izdelava scene: Blaž Krže
Odrski tehnik: Andrej Slinkar

Osamljeni mali bober sliši odmev svojega glasu in misli, da se mu z druge strani jezera oglaša prijatelj … Brž naredi splav in z njim odpluje prek prostrane vodne gladine. Med potjo se mu pridružijo racman, vidra in želva. Na cilju mali bober razočaran ugotovi, da je bila pot zaman. A stari, modri bober mu pojasni, da vse le ni čisto tako. Med popotniki je namreč vzklilo prijateljstvo, in prav to je tisto, kar so vsi iskali in česar so si vsi tako želeli.

PREBERI SI gledališki list.

PREBERI SI kritiko v Delu.

PREBERI SI kritiko v Dnevniku.

 

Fotogalerija predstave




SAPRAMIŠKA

Lutkovna predstava


Svetlana Makarovič

Režija: Nace Simončič
Likovna zasnova: Jaka Judnič
Glasba: Svetlana Makarovič, Lado Jakša

NASTOPAJO:

Asja Kahrimanović / Sonja Kononenko
Breda Hrovatin
Peter Dougan
Jernej Slapernik/ Marko Velkavrh/ Alenka Pirjevec

Premiera: 17. oktober 1986

Vodja predstave: Zvonimir Urbič
Luč: Miran Udovič
Odrski delavec: Slavko Milošič

Mala siva miška se je nekega dne znašla iz oči v oči z mačko, ki je bila tako presenečena, da ji je ušla kletvica »sapramišnazaj«. In tako je dobila Sapramiška svoje ime. In potem je imela rojstni dan in ji je teta Grizelda podarila tri prekrasne lešnike. In potem se ji je zlomil tisti nesrečni »vob« in je morala kljub prijazni »pomoči« veverice in žabe Regice obiskati zobozdravnika, doktorja Detla. Tako je prišla v zgodovino kot prva miška, ki je zbrala toliko poguma, da je sedla na zobozdravniški stol. In postala je slavna doma in po svetu.

PREBERI SI kritiko v Delu.

PREBERI SI kritiko v Večeru.

PREBERI SI gledališki list.

 

Fotogalerija predstave




ŽOGICA MAROGICA

Lutkovna predstava


Jan Malik

Režija: Jože Pengov
Likovna zasnova: Ajša Pengov
Glasba: Bojan Adamič

NASTOPAJO:

Peter Dougan
Breda Hrovatin
Marko Velkavrh
Jernej Slapernik
Urška Hlebec
Karel Brišnik
Nadja Vidmar
Božo Vovk
Irena Zubalič Žan
Brane Vižintin
Iztok Jereb

Premiera: 31. marec 1951

Inspicient: Zvonimir Urbič
Lučni mojster: Božidar Miler
Odrska tehnika: Tomislav Bevanda, Danilo Korelec, Slavko Milošič, Andrej Slinkar, Iztok Vrhovnik
Izdelava scene: Lado Skrušny

Čisto na koncu mesta je stala hišica, majhna kot kletka, čista kot jutranja zarja in ljubka kot cvetlica. V tej hišici sta živela babica in dedek. Otrok nista imela in sta bila kar sama – dokler ni nekega dne skozi okno priletela žoga. Imela je roke, imela je usta, oči in bila je tako lepo marogasta, da sta ji dala ime Žogica Marogica. Potem je priletel zmaj Tolovaj in žogico odnesel v svoje gnezdo … In potem so prišli otroci in pomagali dedku in babici rešiti Žogico Marogico!

PREBERI SI gledališki list.

PREBERI SI recenzije iz davnega leta 1951.

PREBERI SI kritiko v Obzorniku leta 1951.

PREBERI SI kritiko v Slovenskem poročevalcu leta 1951.

PREBERI SI članek Mare Kralj v Kmečki ženi leta 1950.

 

Fotogalerija predstave




PREPOVEDANE LJUBEZNI

Lutkovna predstava


Po motivih antičnih mitov (Narcis in Eho, Dedal in Ikar, Pasifaa, Pigmalion)

Koprodukcijska postavitev Lutkovnega gledališča Ljubljana in Gledališča Konj

Priredba po motivih antičnih mitov: Silvan Omerzu
Režija: Silvan Omerzu
Likovna zasnova: Silvan Omerzu
Avtor glasbe: Mitja Vrhovnik Smrekar
Oblikovanje luči: Miran Udovič
Tehnologija: Žiga Lebar

NASTOPAJO:

Gašper Malnar
Asja Kahrimanović
Martina Maurič Lazar
Iztok Lužar
Brane Vižintin

Premiera: 29. maj 2009, Veliki oder LGL

Tehnični vodja: Jure Žnidaršič
Vodja predstave in tonski mojster: Izidor Kozelj
Lučni mojster: Miran Udovič
Scenski tehnik: Alojz Milošič
Izdelava lutk in scene: Silvan Omerzu, Žiga Lebar, Iztok Hrga

V predstavi razpoznavamo tragične usode znanih junakov iz grške mitologije: izumitelja Dedala, katerega sin Ikar poleti previsoko k soncu,  kiparja Pigmaliona, zaljubljenega v svojo stvaritev, kraljico Pasifao, ki v ljubezni z božanskim bikom spočne in rodi Minotavra, ter v svoj odsev zagledanega Narcisa. Predstavo podpisuje Silvan Omerzu kot režiser in likovnik in nosi njegov prepoznavni podpis: asketsko, a plemenito likovno podobo, minimalizem pri animaciji različnih lutk in usodnost dogodkov, v katere junake žene njihovo srce.

PREBERI SI gledališki list.

PREBERI SI kritiko v Delu.

PREBERI SI kritiko v Večeru.

PREBERI SI kritiko iz Radia Slovenija 1.

 

Fotogalerija predstave




POVODNI MOŽ

Lutkovna predstava


Eka Vogelnik

Priredba ljudske pravljice: Eka Vogelnik
Režija: Eka Vogelnik
Likovna podoba lutk in scene: Eka Vogelnik
Avtorja glasbe: Jaka Hawlina, Luka Ropret
Oblikovanje luči: Božidar Miler, Danilo Korelec
Lektura: Tatjana Stanič

NASTOPAJO:

Nina Skrbinšek
Polonca Kores
Miha Arh

Premiera: 30. maj 2009, Mali oder LGL

Tehnični vodja: Jure Žnidaršič
Vodja predstave in tonski mojster: Zvonimir Urbič
Scenski tehnik: Slobodan Ilić
Lučno vodstvo: Danilo Korelec
Izdelava lutk in scene: Sandra Birjukov, Iztok Bobić, Mitja Ritmanič, Zoran Srdić, Smrekca d.o.o., Eka Vogelnik, Marjeta Valjavec,  Jože Zalar ml., s.p., Sanela Medić

Predstava Povodni mož je nastala po slovenski ljudski pravljici. Najbrž se spomnite zgodbe o dečku, ki pade v tolmun in v njem sreča povodnega moža. V naši igri je kralj podvodnega sveta uboga osamljena duša, ki si želi družbe. Dečku ponuja srebro in zlato, a Pepiju pomeni več njegova mama, očka, bratec, sestrica in hišica, v kateri skupaj živijo. Tudi naš največji zaklad so tisti, ki jih imamo radi, kajne? Povodni mož obdari dečka in ga pusti domov. A ne ostane sam, ampak dobi novo prijateljico: žabo, ki je z nami pravzaprav že vso zgodbo. »Svoji k svojim,« bi zakvakala žaba. Kakšen je svet pod vodo? Kakšen je srebrni in kakšen zlati grad? Kakšen je prijazni povodni mož? Pridite, pa boste videli. Predstava je polna glasbe in pesmic, ki jih poznate tudi vi.

PREBERI SI gledališki list.

PREBERI SI kritiko v Dnevniku.

PREBERI SI kritiko v Večeru.

 

Fotogalerija predstave




VŽIGALNIK

Lutkovna predstava


Hans Christian Andersen – Andrej Rozman Roza

Režija: Jan Zakonjšek
Asistentka režije: Tea Kovše (študentka AGRFT)
Likovna podoba lutk: Alojz Zorman Fojž
Likovna podoba scene: Ana Rahela Klopčič
Oblikovanje in izdelava kostumov: Iztok Hrga
Avtor glasbe: Mark Messing
Oblikovanje luči: Miran Udovič
Cirkuške spretnosti: Natalija in Ravil Sultanov
Lektura: Tatjana Stanič

NASTOPAJO:

Maja Kunšič
Gašper Malnar
Iztok Lužar

Premiera: 12. marec 2009, Mali oder LGL

Vodja predstave: Izidor Kozelj
Scenski tehnik: Tomislav Bevanda
Lučno vodstvo: Miran Udovič
Izdelava lutk in rekvizitov: Iztok Bobić, Zoran Srdić, Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec
Izdelava tricikla: Jože Zalar ml. s.p.

POŠTENI VEDNO ZMAGA, ČE MU LE KAK PES POMAGA

Trije klovni pripeljejo na oder trikolo z velikim zabojem. Ustavijo se in iz zaboja nastane mali oder. Na njem oživijo ročne lutke, ki zaigrajo pravljico Vžigalnik. V premorih klovni menjave scen spretno prikrijejo s zabavnimi točkami. Obiskali so nas ulični lutkarji. Spremljamo zgodbo Vojaka, ki gre v mesto, da bi videl poroko Princeske in se ob tej priložnosti dodobra nažrl. Pot mu prekriža Coprnica in vojak dobi star vžigalnik ter zlatnike. Le-te mu spelje Zmene. Ostane mu vžigalnik, ki pa je čudežni: kadarkoli ga prižge, se pojavi Pes, ki mu uresniči prav vsako željo. Kaj si bo Vojak zaželel? Bo njegova želja uresničena?

PREBERI SI gledališki list.

PREBERI SI kritiko v Delu.

PREBERI SI kritiko v Večeru.

PREBERI SI kritiko iz Radia Slovenija 1.

 

Fotogalerija predstave




ŠUŠKO

Lutkovna predstava


Svetlana Makarovič

Režija: Peter Dougan
Likovna podoba: Jože Lašič
Izdelava lutk in scene: Jože Lašič, Sandra Birjukov, Jure Žnidaršič, Rok Lokar s. p., Jože Zalar ml. s. p.
Avtor in izvajalec glasbe: Nino de Gleria
Oblikovanje luči: Božidar Miler
Plesi: Nina Skrbinšek
Lektura: Tatjana Stanič

NASTOPAJO:

Šuško: Polonca Kores
Mama: Irena Zubalič Žan
Miška: Sonja Kononenko
Šoja 1: Miha Arh
Šoja 2: Irena Zubalič Žan
Zajčki: Polonca Kores, Irena Zubalič Žan, Miha Arh, Sonja Kononenko
Veverica: Irena Zubalič Žan
Jazbec: Miha Arh
Jazbečka: Sonja Kononenko
Škrat Kuzma: Miha Arh
Mravlja: Sonja Kononenko
Mravljice: Irena Zubalič Žan

Premiera: 28. februar 2009, Kulturnica LGL

Vodja predstave in lučni mojster: Danilo Korelec

Šuško je prijazen fantič, ki ima rad živali. Ko nekega dne v vrtni utici piše domačo nalogo, ga skozi svet sanj v gozd pokliče Sapramiška. Ja, tista iz zgodbe o zlomljenem zobku in lešniku. V gozdu je namreč nekaj hudo narobe. Živali se prepirajo, pretepajo, preklinjajo in kričijo, da je kaj. Ves prestrašen se fantič želi vrniti domov, a v gozdu se je stemnilo. Naenkrat izza košate smreke sliši škodoželjen smeh. Zagleda slavnega škrata Kuzmo, ki kadi pipo iz katere se vali oranžen dim. Škrat je krivec za zmedo v gozdu. Živali so se mu zamerile, ker so ga zmerjale z opazkami, da smrdi, ker se ne umiva. Z oblačkom oranžnega dima po gozdu širi jezo, sovraštvo in zamerljivost. Šuško se odloči, da bo temu naredil konec.

PREBERI SI gledališki list.

PREBERI SI kritiko v Večeru.

 

Fotogalerija predstave




ZVEZDICA ZASPANKA

Lutkovna predstava


Frane Milčinski Ježek

Režija: (Jože Pengov), Matjaž Loboda
Likovna zasnova lutk: Mara Kralj
Likovna zasnova scene: Ernest Franz
Glasba: Franci Ogrizek / Julijan Strajnar
Izvajalci glasbe: Ljubljanski godalni kvartet – Monika Skalar, Karel Žužek, Franc Avsenek, Stane Demšar, Julijan Strajnar
Glasba posneta v studiu: Sonolab
Glasbena asistenca: Izidor Kozelj
Oblikovanje luči: Božidar Miler
Lektor: Tatjana Stanič

NASTOPAJO:

Pripovedovalka: Nina Skrbinšek

Zvezdica Zaspanka: Maja Kunšič - govori, Peter Dougan - vodi
Boter Mesec: Iztok Jereb - govori, Breda Hrovatin - vodi
Zvezda 1: Urška Hlebec - govori in vodi
Zvezda 2: Polonca Kores / Sonja Kononenko - govori in vodi
Zvezda 3: Asja Kahrimanović - govori in vodi
Komet Repatec: Iztok Lužar - govori, Gašper Malnar / Marko Velkavrh - vodi
Razbojnik Ceferin: Karel Brišnik - govori, Iztok Lužar, Asja Kahrimanović - vodi
Sladoledar: Iztok Lužar - govori, Gašper Malnar / Marko Velkavrh - vodi
1. klicar: Jože Pengov (spominski posnetek) - govori, Polonca Kores / Sonja Kononenko - vodi
Zamorec: Iztok Jereb - govori, Urška Hlebec - vodi
2. klicar: Gašper Malnar - govori, Asja Kahrimanović - vodi
Človek iz gumija: Iztok Lužar - govori, Polonca Kores / Sonja Kononenko, Urška Hlebec - vodita
Zvezdogled: Gašper Malnar - govori, Breda Hrovatin - vodi
Pepe Lučka: Gašper Malnar - govori, Asja Kahrimanović - vodi
1. pasant – klicar: Asja Kahrimanović - govori in vodi
2. pasant – zdravnik: Iztok Jereb - govori, Polonca Kores / Sonja Kononenko - vodi
Papiga: Nina Skrbinšek - govori, Urška Hlebec - vodi
Opica: Breda Hrovatin, Asja Kahrimanović - vodita
Lutki na semnju: Iztok Lužar - govori in vodi

Premiera: 22. januar 2009, Mali oder LGL

Vodja predstave: Alojz Sedovnik
Scenski tehniki: Tomislav Bevanda, Andrej Slinkar, Alojz Milošič, Iztok Vrhovnik, Danilo Korelec
Oblikovanje lutkvonih glav in rok: Jože Lašič
Izdelava lutk: Ivica Bilek, Iztok Bobić, Zoran Srdić, Mitja Ritmanič, Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec, Sanela Medić
Poslikava lutk in scene: Iztok Bobić, Zoran Srdić
Izdelava lasulj: Hermina Pavšin
Izdelava scene po zasnovi Ernesta Franza – posneto po filmskem zapisu: Iztok Bobić, Zoran Srdić, Smrekca d.o.o., Jože Zalar ml. s.p.

Zvezdica Zaspanka je radijska igra, slikanica, film in lutkovna predstava. Je ena od tistih zgodb, brez katere na Slovenskem ni mogoče zrasti. V njej se skriva eden pomembnejših arhetipov: zvezda prileti z neba, da bi v človeku (razbojniku) vzbudila ljubezen, edini smisel življenja. To arhetipsko zgodbo, ki govori o združitvi materije z idejo, Ježek spretno skrije v pravljico o zaspani zvezdici, o strogem mesečku, o brezsrčnem razbojniku in jo razpne med nebo in zemljo med sladoledarje, cirkusante in inkasante. Leta 1972 je predstava zgorela v požaru, ampak po starih načrtih, fotografijah in filmskem zapisu smo lutke - marionete na dolgi navezavi! - in scenografijo izdelali na novo, obnovili predstavo in jih oživili vse, zvezdice in razbojnike, na nebu in zemlji.

PREBERI SI gledališki list.

PREBERI SI kritiko v Večeru.

PREBERI SI prispevek iz Nedela.

PREBERI SI kritiko iz Radia Slovenija 1.

 

Fotogalerija predstave




BOBEK IN BARČICA

Lutkovna predstava


Anja Štefan

Režija: Barbara Bulatović

Likovna podoba lutk in scene: Andreja Peklar
Avtorja glasbe: Jelena Ždrale, Nino de Gleria
Oblikovanje luči: Božidar Miler
Lektura: Tatjana Stanič

NASTOPAJO:

Asja Kahrimanović
Martina Maurič Lazar
Brane Vižintin

Premiera: 16. april 2009, Veliki oder LGL

Tehnični vodja: Jure Žnidaršič
Inspicient: Alojz Sedovnik
Lučno vodstvo: Božidar Miler
Scenski tehnik: Iztok Vrhovnik
Izdelava lutk in scene: Sandra Birjukov, Iztok Bobić, Jože Lašič, Marjeta Valjavec, Smrekca d.o.o., Jože Zalar ml., s.p.
Senčne lutke: Barbara Bulatović

Bobek živi ob jezeru. Vsak dan se igra ob njem. Po vodi spušča svoje male barčice in sanjari, da je kapitan. Rad bi imel čisto pravi čoln: če bi ga imel, si misli, potem bi odplul čez vodo in prišel na drugo stran. O, ko bi mogel, ko bi le lahko …
Pa se zgodi, da res dobi pravi čoln. Pogumno sede vanj, a takoj ko zapluje, že je tu miška. Potem ga kliče žabica, za njo zajček, lisica, medved. Jih ni za čolniček malo preveč? Le kako se bo to končalo …

PREBERI SI kritiko v Delu.

PREBERI SI kritiko v Večeru.

PREBERI SI prispevek z radia Slovenija 1.

PREBERI SI gledališki list.

 

Fotogalerija predstave

• ZMAJEV KARNEVAL
  6.02.2012 - Veselo pustno dogajanje v Ljubljani, na pustno soboto, 18.02.2012 s pričetkom ob 11. uri. Vabljeni.
• KULTURNI BAZAR 2012
  23.01.2012 - Lutkovno gledališče Ljubljana se bo 13. marca, na Kulturnem bazarju v Cankarjevem domu, predstavilo s predstavo KAMNI. Vabljeni.
• BOBRI
  16.01.2012 - 4. ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje, od 28. 1. do 11. 2. 2012. Vabljeni!
• arhiv novic