MALA IN VELIKA LUNA
Igrana predstava
Boris A. Novak
Koprodukcija Lutkovno gledališče Ljubljana, Dramski oder za mlade in Prešernovo gledališče Kranj
Režija: Vinko Möderndorfer
Scenografija: Jože Logar
Kostumografija: Alan Hranitelj
Asistentka kostumografa: Mateja Benedetti
Glasba: Bojan Jurjevčič - Jurki
Oblikovanje svetlobe: Srečo Brezovar
Lektorica: Mateja Dermelj
ZASEDBA:
Severnica: Vesna Pernarčič / Vesna Slapar
Luna: Ana Hribar
Piratski krmar, Zaljubljeni maček, Snohodec: Matjaž Višnar
Komet, Sonce: Jan Bučar
Piratski kapitan, Zvezdogled, Gospod Falzet: Jernej Kuntner
Kuža, Zaljubljena muca, Gospa Basova: Alenka Tetičkovič
Premiera: 21. junij 2010, Šentjakobski oder LGL
Vodji predstave: Aca Ilić / Jošt Cvikl
Tehnična vodja: Jure Žnidaršič, Borut Veselko
Tonska mojstra: Aca Ilić / Robert Obed
Lučni mojstri: Mirsad Vrević, Drago Cerkovnik / Bojan Hudernik
Izdelava lutk in scene: Sandra Birjukov, Iztok Bobić, Zoran Srdić, Mitja Ritmanič, Jože Lašič, Marjeta Valjavec, Jošt Cvikl, Janez Plevnik, Robert Rajgelj
Izdelava kostumov: Krojaštvo in šiviljstvo Vesna Rau s.p., Marija Špeh, Jožica Torkar, Nika Zver, Branka Spruk
Izdelava klobukov: Marjana Zajc
Rekviziterska in odrska dela: Darko Nedeljković, Tomo Hvastja, Robert Rajgelj, Janez Plevnik, Jošt Cvikl
Garderoba: Mihela Majcen, Bojana Fornazarič, Nena Hribar
Frizer in masker: Matej Pajntar, Mihela Majcen
»V lutkovni in radijski igri Mala in velika Luna sem upesnil otroško igrivost, ustvarjalnost in odprtost kot najbolj pristen človeški odnos do sveta. Mala Luna je prispodoba za otroka.
V tej igri sem hotel uprizoriti prav radost in bolečino odraščanja ter razpetost človeškega življenja med dva pola: med Dan in Noč, med Delo in Igro. Sonce je kralj Luči, Luna je princesa Noči. Sonce je kralj Dela, Luna je princesa Igre. Skozi lik Lune sem hotel izraziti svojo lastno nemogočo željo po vrnitvi v otroštvo. Luna je namreč edino bitje na vesoljnem svetu, ki vsak mesec zraste iz mlaja v ščip ter se znova vrne v kraj in krajec svojega otroštva. Luna je edini večni otrok.« (Boris A. Novak)
Kot vsak otrok tudi Luna hrepeni po tem, da bi čim prej odrasla. Zaljubi se v Sonce in mu zavida njegovo velikost in svetlobno moč. A ko odraste v polno Luno, presenečena spozna, da odraslost prinaša težke dolžnosti. Sonce ji razodene, da mora vsak dan in vse svoje dni od jutra do večera izdelovati svetlobo, da bi porajalo in ohranjalo življenje v vesolju. Ko Luna okusi grenkobo odraslosti, se ji stoži po brezskrbni otroški igri, zato se začne spet manjšati.
PREBERI SI kritiko v Delu.
PREBERI SI prispevek z Radia Slovenija 1.
PREBERI SI prispevek z Radia Slovenija 3.
PREBERI SI gledališki list.
Fotogalerija predstave
