Zgodovina
100 LET OD PRVE LUTKOVNE PREDSTAVE!
SLOVENSKE LUTKE OD KLEMENČIČA DO LGL DANES
USTANOVITEV
Lutkovno gledališče Ljubljana je bilo kot Mestno lutkovno gledališče ustanovljeno leta 1948. Otvoritveno premiero je imelo 10. oktobra v okviru Ljubljanskega festivala. Prvi ustvarjalni zagon je mlado gledališče črpalo iz različnih tradicij, ki so zaznamovale slovensko lutkarstvo od njegovih začetkov v drugem desetletju dvajsetega stoletja do konca druge svetovne vojne.
Marionete - lutke na vrvicah - so vodili animatorji z mostička nad odrom ...
(Ciril Jagodic, Črt Škodlar)
... glas so jim posojali igralci pod odrom ...
(Vida Kastelic, Nace Simončič, Vera Stich, Jože Šorn, France Gajeta)
... in “Žogica Marogica” je (leta 1951) zakorakala v svet. Prav tista, ki nas še danes obiskuje!
Ročne lutke so gostovale po Sloveniji - tudi s pomočjo volovske vprege.
MILAN KLEMENČIČ
Oče slovenskega lutkarstva, slikar Milan Klemenčič, ki se je »šolal« ob romantični tradiciji italijanskega in zlasti nemškega marionetnega gledališča, je svoje domače Malo marionetno gledališče predstavil javnosti leta 1910. Kasneje je postal vodja Slovenskega marionetnega gledališča (1920 – 1924), prvega (pol)poklicnega lutkovnega gledališča na Slovenskem, ki je delovalo v Mestnem domu, v zgradbi, kjer danes »stanuje« tudi LGL. Ustvarjalni vrh pa je Klemenčič dosegel z gledališčem Miniaturne lutke in igro Doktor Faust (1938).
Družina Milana Klemenčiča ob odru Miniaturne lutke - 1936.
(Mojca Klemenčič, Mila Klemenčič, Milan Klemenčič, Savo Klemenčič)
Prizor iz predstave Doktor Faust - 1938.
Priprava scene.
Igralec Blaž Vižintin z lutko Mefista.
SOKOLSKO LUTKARSTVO
Med obema vojnama je v Sloveniji, po češkem vzoru, doživelo pravi razcvet sokolsko lutkarstvo. Leta 1939 je bilo namreč v okviru dejavnosti telovadnih društev Sokol registriranih kar 43 marionetnih odrov. Njihov program je imel vzgojni in »narodno prebudni« značaj. Pomembno je predvsem kot gibanje za popularizacijo lutkarstva, saj je bila Ljubljana po njihovi zaslugi leta 1933 gostiteljica kongresa mednarodne lutkovne zveze UNIMA. In prav iz sokolskih vrst so kasneje izhajali prvi sodelavci Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Udeleženci kongresa UNIMA pred ljubljansko mestno hišo - 1933.
Drugi z leve je Milan Klemenčič.
PARTIZANSKO LUTKOVNO GLEDALIŠČE
Sokolski lutkar, kipar Lojze Lavrič, je bil leta 1944 glavni pobudnik ustanovitve Partizanskega lutkovnega gledališča, presenetljivega kulturnega pojava sredi evropske vojne vihre, ki je imelo času primerno aktualno vsebino.
Lutke iz satiričnega programa PLG - 31.12.1944.
Partizan Pavliha in njegova mula - Alenke Gerlovič: Jurček in trije razbojniki - januar 1945.
PAVLIHA
Značilnost prvega obdobja slovenske lutkovne zgodovine je bila prevlada marionet. Šele leta 1934 je etnolog dr. Niko Kuret ustvaril oder ročnih lutk in pet let kasneje s Pavlihovo druščino na Radiu Ljubljana uveljavil Pavliho, slovensko varianto Pulcinelle, Kasperla, Puncha, Petruške … Tega prebrisanca in veseljaka je že od vsega začetka poosebljal igralec Jože Pengov, ki je kasneje kot prvi (neformalni) umetniški vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana na novi oder ročnih lutk pripeljal tudi Pavliho.
Dr. Niko Kuret z lutko Pavlihe - 1939.
MLG – LGL RAZVOJNE PRELOMNICE
Kot dedič vseh teh tradicij se je Mestno lutkovno gledališče ob svoji ustanovitvi znašlo v labirintu različnih estetik. Zato prva leta lahko označimo kot leta iskanj – tako vsebinskih kot organizacijskih. Predvsem po zaslugi Jožeta Pengova, direktorja, umetniškega vodje, režiserja, dramaturga, igralca, pisca, prevajalca, publicista, utemeljitelja sodobnega slovenskega lutkovnega gledališča, je kmalu našlo lasten izraz in doseglo zavidljivo umetniško raven. Z njegovimi uprizoritvami Zvezdica Zaspanka, Ostržek, Sinja ptica, Mala čarovnica … je gledališče prodrlo tudi v evropski kulturni prostor.
Jože Pengov z lutko Gašperčka - Franz Pocci: Čarobne gosli, režija Jože Pengov - 1951.
Frane Milčinski: Zvezdica Zaspanka, režija Jože Pengov - 1955. (Tudi prvi slovenski celovečerni lutkovni film.)
C. Collodi-R. Bufano-N. Kuret: Ostržek, režija Jože Pengov - 1959.
France Mihelič na razstavi svojih lutk za Sinjo ptico; režija Jože Pengov 1964.
ŠESTDESET LET (1948 - 2008)
Ob šestdesetletnici delovanja gledališča smo za hip pokukali v statistiko in skorajda ne moremo verjeti očem … Sredi leta 2008 smo se zaustavili na 252 premiernih postavitvah, ki smo jih skupaj odigrali več kot 23.000 krat za približno 3,2 milijona gledalcev. Na mnogih gostovanjih po vseh kontinentih so nas spoznavali v več kot stotih različnih mestih. Priznanj in festivalskih nagrad pa niti ne štejemo več.
Ansambel predstave Kozlovska sodba v Višnji gori s kitajskimi gostitelji na odru gledališča v Pekingu - 1981.
