PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL

Uvodnika

Uroš Korenčan, foto Mankica Kranjec

Zatočišče

V času epidemije se pogosteje tematizira konec sveta, občutje kataklizme kaže na naše antropomorfno in egocentrično razumevanje sveta. Naša logika gre nekako takole - če je naše življenje ogroženo in mu grozi konec, potlej se obeta konec tudi svetu. Žal pa se v tej izjemni priložnosti, da bi spremenili stvari na bolje, vse premalo zavedamo, da je antropomorfno (in ergonomsko) okolje, ki nas obkroža in ogroža, zares pogojeno in povezano z našim obstojem, da s svojim obstojem in delovanjem nanj vplivamo. Tako so šli rezultati študije irskih univerz, ki ugotavlja, da konča velik del plastike namenjen recikliranju v oceanih in da prispevamo največ plavajoče plastike v Evropi (na prebivalca) Slovenci, po objavi v avgustu hitro v pozabo. Komaj smo jih zaznali, če sploh, štetje okuženih in potencialno zapiranje meja, kar je ogrožalo naše uživanje poletnih počitnic 2020, sta prevzela medijsko pozornost.

Več predstav, ki se bodo predstavile v okviru letošnjega programa festivala, se poglobljeno loteva našega odnosa do okolja, a ob usodni pogojenosti festivalskega programa s trenutnimi okoliščinami, je to komaj kaj več kot naključje. Priprava letošnjega festivala je bila umeščena v robne pogoje delovanja. Zaradi izgube lastnih prihodkov smo že spomladi prilagodili obseg festivala na tretjino običajnega, vendar pa je prišlo ob porastu okužb konec avgusta še do dodatnih zapletov in odpovedi. Tako se je program 15. izdaje mednarodnega festivala sodobne lutkovne umetnosti krčil, menjal in spreminjal do konca. Kar ostaja, najbrž težko označimo za kompromis, v gledališču smo bili do konca v skušnjavi, da umaknemo oznako »festival« in preprosto oglašujemo gostovanje nekaj tujih skupin kot nadomestek. Vendar pa gre v naši odločitvi za festival, ki je vedno tudi svojevrstna produkcijska pustolovščina, za krčevito gesto vztrajanja, ki se nam zdi v danem trenutku ključno. Sodobno lutkarstvo je zagotovo ena najbolj mobilnih oblik gledališke umetnosti, na račun mednarodnega pretoka in izmenjav pa je tudi najbolj napredno, inovativno in tematsko relevantno umetniško področje. Prekinitev prehajanja meja in konec mednarodne izmenjave lahko prikrajša generacijo ustvarjalcev in publike, vztrajanje v našem delu pa vidimo kot pogoj nadaljevanja nekih širših in bolj usodnih procesov.

Zdi se, da dobiva pomen pojma poslanstvo ravno v kriznih časih pravo težo. Ponosen sem, da premore Lutkovno gledališče Ljubljana ekipo sposobnih sodelavcev, ki čutijo lastno poslanstvo v tem, kar počnemo – ker se zavedamo svoje odgovornosti. In vesel sem, da delujemo v okolju, ki je izkazalo našemu poslanstvu v času gradbenih del toliko razumevanja in pomoči – hvala vsem organizacijam in posameznikom, ki pomagajo pri izvedbi tokratnega festivala.

Zato ker delamo festival v letu 2020, vem, da ga bomo tudi v letu 2022 – ker se nismo skrili v zaklonišče. In naredili bomo vse, da bo festival leta 2022 zelo dober. Se že veselim!


Direktor
Uroš Korenčan
Ajda Rooss, foto Mankica Kranjec

Nova gledališka realnost

15. mednarodni festival sodobne lutkovne umetnosti LUTKE 2020 preizprašuje svojo profilacijo. Soočanje z novo družbeno in gledališko resničnostjo je vsakdan festivalskega programiranja postavljalo pred nove izzive. Spreminjala se je oblika, program se je sestavljal in razdiral v skladu s spreminjanjem epidemološke slike ter z možnostmi prehajanja meja. Posloviti smo se morali od misteriozne vizualne mojstrovine z naslovom Véliki kozel (The Great He-Goat), plesno-gledališko skupine Cie Mossoux-Bonté iz Belgije, katero gostovanje smo načrtovali v sodelovanju s Cankarjevim domom in Borštnikovim srečanjem. Na stičišču s festivalom Mesto žensk naj bi se zgodil drzni lutkovni feministični manifest Črna soba (Chambre noire), ene najbolj perspektivnih celostnih lutkovnih umetnic Yngvild Aspeli. Tudi brutalna Shakespearjeva različica o brezobzirni težnji po moči Nemi Macbeth (Macbeth Muet), kanadske skupine La Fille du Latier ter vizualni diskurz M.A.R., španske vizualne umetnice Andrea-e Díaz Reboredo sta pomaknjena v neotipljivo prihodnost. LUTKE 2020 se bodo odtisnile v čas, ki ga opredeljuje negotovost, nujno spuščanje vseh visokoletečih umetniških konceptov in utečenih programerskih strategij. Parametre zadovoljevanja umetniških kriterijev zamenjujejo kvalitete kot so neizmerna volja, hipna fleksibilnost, instinktivna učinkovitost, nenehna odprtost, predvsem pa vera v nujnost in smisel realizacije gledališča ter njegovega praznovanja (beseda festival izhaja iz latinske besede festus, ki pomeni svečan, slavnosten, prazničen). 

Tako je pred nami okrnjen program, pretežno namenjen odraslemu občinstvu, ki pa vendarle prinaša vrsto inovativnih uprizoritvenih presežkov. Sproščamo meje dojemanja prostora lutkovne umetnosti in animiranih form ter ga razpiramo s presežki sodobne novomedijske umetnosti, ki jih uvrščamo v prostore Kina Šiške. Avdiovizualni nastop Žarkolom, slovenskega intermedijska umetnika in kreativnega programerja Tadeja Droljca, temelji na nenehnem spreminjaju in manipuliranju prostorskih avdiovizualnih objektih, narejenih iz lomljenih svetlobnih žarkov in zvoka. Poslednja skušnja Vlada Repnika vsebinsko povezuje animacijo svetlobnega parka z nekakšnim aktualnim diskurzom o uničenju naravnih habitatov. V veliko veselje nam je, da najprej načrtovano produkcijo multidisciplinarnega francoskega tima Adrien M & Claire B, ki v svojih predstavah in interaktivnih razstavah združujeta resnični in virtualni svet, s posebej za njih razvito in prilagojeno informacijsko tehnologijo, nadomeščamo z ogledom Acqua Alte - Crossing the Mirror, pop-up knjige v obogateni resničnosti. 


Letošnji festival se skozi raznovrstnost vizualnih uprizoritvenih izrazov odziva na aktualna družbena vprašanja, razpira refleksijo sodobnega časa in postavlja nove aspekte trenutni neoprejemljivi gledališki realnosti. Razmišlja o problematiki antropocentrizma oz. vplivu človeka in tehnologije na ekosistem, svobodi posameznika, distopičnih scenarijih, o kompleksnosti in neurejenosti sveta. Pa je zgolj kritični komentar dovolj za soustvarjanje družbenih sprememb in novih možnosti? Zdi se, da stojimo na točki, ko ima tudi gledališče priložnost, da na novo premisli o svojem poslanstvu. Umetnost, polje ustvarjanja, je eden temeljnih dejavnikov, ki osmišljajo človekovo hrepenenje po nenehni transformaciji, stiku z neizmerno, neotipljivo lepoto. A zahteva od človeka, da sestopi iz predvidljivega avtomatizma ter omogoči prostor in pretok za osmišljanje nove realnosti. Pogumno stopimo vanjo!

Umetniška vodja
Ajda Rooss