Obvestilo medijem: Lutkovno gledališče Ljubljana v novo sezono z novim umetniškim vodjo Imate težave s prikazom sporočila? Odprite sporočilo v brskalniku.

Lutkovno gledališče Ljubljana v novo sezono z novim umetniškim vodjo

Z začetkom sezone 2022/2023 umetniško vodenje Lutkovnega gledališča Ljubljana zaključuje Ajda Rooss, ki je umetniško zasnovala tudi prihajajočo sezono in 16. mednarodni festival sodobne lutkovne umetnosti LUTKE 2022. Na poziciji umetniškega vodje jo bo nasledil gledališki režiser Mare Bulc. Nova gledališka sezona prinaša deset premier za otroke, mladino in odrasle.

 

Vizija sodobnega lutkovnega gledališča

Ajda Rooss je umetniško vodstvo osrednjega slovenskega lutkovnega gledališča prevzela leta 2013. Pod njenim umetniškim vodstvom je gledališče z drzno vizijo, ki se je gibala na stičišču tradicionalnih lutkovnih tehnik in eksperimentalnih uprizoritvenih poetik, postalo eno najbolj produktivnih, emancipatornih in dovršenih gledališč v Sloveniji in tudi v Evropi. O umetniški kondiciji gledališča tega obdobja pričajo mnoga priznanja in nagrade ter številna gostovanja na referenčnih lutkovnih festivalih po vsej Evropi.

Ajda Rooss je v načrtovanju repertoarja vključevala raznovrstne uprizoritvene izraze, ki segajo tudi na področja gledališča objekta, plesa in znanosti. V njeni viziji je bilo raziskovanje razsežnosti in preobrazbe materialov, združevanje giba, telesa z besedo, vključevanje novih tehnologij in različnih umetniških žanrov, prav tako pa razširitev prostora uprizarjanja z vse bolj angažiranim gledalcem, ki ga obisk gledališča nikakor ne pušča ravnodušnega.

V sezoni 2019/2020 je Lutkovno gledališče Ljubljana s produkcijo ene najbolj zahtevnih uprizoritev v zadnjih letih, gledališkega potovanja po motivih Modre ptice Mauricea Maeterlincka Sedem vprašanj o sreči (režija Tomi Janežič, koprodukcija Slovensko mladinsko gledališče, premiera 10. 1. 2020) doseglo enega svojih vrhuncev in prelomnico v umetniškem vodenju gledališča, kot ga je zasnovala Ajda Rooss. Prvič v zgodovini je bila predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana uvrščena v tekmovalni program Borštnikovega srečanja, kjer je gledališče prejelo dve nagradi tega referenčnega nacionalnega festivala.

Med izstopajočimi produkcijami, ki jih je Ajda Rooss umestila v program gledališča, je vredno omeniti z mnogimi nagradami ovenčani uprizoritvi Račka, smrt in tulipan (režija Fabrizio Montecchi, 2014) ter Nekje drugje (režija Tin Granbar, 2017), intermedijsko uprizoritev Misterij sove (režija Renaud Herbin, 2017), ki je premiero doživela na Svetovnem festivalu lutkovnih gledališč v Charleville-Mézièresu, Tihožitje (režija Tin Grabnar, 2020) ... Presežki, s katerimi je Ajda Rooss tkala pot lutkovnega gledališča, so rezultat večletnega načrtovanja programa, pri katerem ne gre le za preizpraševanje tradicionalnih vrednot in uveljavljenih zakonitosti lutkovne umetnosti, ampak za sodobni spoj raznolikih umetniških prijemov, kjer lutka oziroma predmet na novo vzpostavlja pomene in širi svoj obseg sporočilnosti in učinkovitosti.

Eden ključnih znanilcev novega obdobja je bil intermedijski omnibus Mojster in Margareta (režija Matija Solce, Mirjana Medojević, 2018). Ob premieri je Gregor Butala v Dnevniku zapisal: »Gledano v celoti je projekt Mojster in Margareta v več pogledih eden izmed najbolj velikopoteznih (in intrigantnih) uprizoritvenih dogodkov tega leta ... v Lutkovnem gledališču Ljubljana v zadnjih letih izkazujejo vse bolj izrazito težnjo, da bi presegli ustaljeni okvir (pretežno) lutkovnih uspešnic za najmlajše z vsebinsko ambicioznejšimi (in žanrsko izzivalnejšimi) projekti, ki bi nagovarjali tudi najstniško oziroma odraslo občinstvo.«

Ajda Rooss je v času svojega mandata snovala tudi umetniško podobo mednarodno prepoznavnega bienalnega festivala sodobne lutkovne umetnosti LUTKE, ki služi kot platforma sodobnih lutkovnih trendov na slovenskih tleh. Festival je pod njenim vodstvom izrazito razširil svoj referenčni prostor ter se tako uvrstil med najbolj elitne lutkovne festivale v evropskem prostoru.

Pomemben pečat je pustila tudi na področju lutkovne publicistike. Pod njenim vodstvom je bila leta 2013 obujena mednarodna strokovna revija za lutkovno umetnost in gledališče animiranih form LUTKA. Izdaja iz leta 2019, ki je izšla v treh jezikih, kot strokovna podlaga za področje razvoja in povezovanja lutkarstva in tehnologije, in jo je oblikovala Ajda Schmidt, je bila nagrajena za odlično slovensko oblikovanje Brumen.

Leta 2015 je na Ljubljanskem gradu skupaj z Nadjo Ocepek zasnovala postavitev stalne razstave Lutkovnega muzeja. Za svoje delo sta leta 2017 prejeli Pengovovo listino, ki jo podeljuje slovensko združenje UNIMA, in posebno nagrado za izvirnost in odličnost približevanja kulturne dediščine otrokom, ki jo je leta 2018 na Malti podelila Evropska muzejska akademija in Mednarodno združenje evropskih muzejev.

Ajda Rooss je v svojem dobro desetletje trajajočem sodelovanju z LGL dokazala, da se drznost v gledališču obrestuje. V času, ko se zdi, da slovenska gledališka umetnost preizprašuje svojo poetiko, se Lutkovno gledališče Ljubljana izrisuje kot eno bolj produktivnih, emancipatornih in dovršenih slovenskih gledališč z uspešno vizijo mednarodnih razsežnosti.

 

Umetniško vodenje prevzema Mare Bulc

Novi umetniški vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana s septembrom postaja gledališki režiser Mare Bulc. Režiral je več kot štirideset predstav v večini slovenskih poklicnih gledališč in sodeloval z mnogimi nevladnimi gledališkimi producenti v Sloveniji. Ustvarja tudi kot pisec in dramatizator. Njegova dela so bila predstavljena po Evropi in v Združenih državah Amerike. Za svoj štiriletni ciklus osmih povezanih predstav No History / Know History je bil leta 2006 nagrajen z nagrado zlata ptica Liberalne Akademije, za »lutkovno predstavo brez lutk« po besedilu Nebojše Pop Tasića Kaj pa če… v produkciji Lutkovnega gledališča Maribor pa je na Bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije leta 2017 prejel nagrado za najboljšo režijo.

V obeh osrednjih lutkovnih gledališčih v Sloveniji je v zadnjih letih pustil pečat z dramskimi in lutkovnimi predstavami, štirimi v Lutkovnem gledališču Ljubljana in dvema v Lutkovnem gledališču Maribor. Poleg omenjenega je pedagog in mentor pri več izobraževalnih platformah in vodi gledališke delavnice doma in v tujini. Deloval je tudi kot producent, najprej lastnih predstav v Zavodu No History, nazadnje pa kot vodja organizatorjev kulturno-umetniškega programa ljubljanskega Cankarjevega doma.

 

Sezona 2022/23 z desetimi novitetami

Prihajajočo sezono je še v celoti zasnovala Ajda Rooss. Osmim vsebinsko, žanrsko in uprizoritveno raznolikim predstavam za otroke, mlade in odrasle se pridružujeta še dve (410 km Filipa Mramorja in Razmetana soba Klemena Kovačiča) znotraj osveženega programa BiTeater. Gre za programsko shemo, ki mladim avtorjem omogoča prvo profesionalno avtorsko snovanje in raziskovanje znotraj širokega polja sodobne lutkovne umetnosti.

Prva premiera bo ta teden, Severni sij. Erdman. v režiji Primoža Ekarta, v sodelovanju z Imaginarnim, zavodom za kulturno dejavnost. Gre za odrsko adaptacijo romana Draga Jančarja Severni sij iz leta 1984, v intermedijski site-specific uprizoritvi, ki se vpenja v zapuščeno industrijsko okolje Palače Cukrarna. Marca sledi razširjena postavitev uprizoritve v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, z naslovom Severni sij. Marjetica.

V okviru evropskega projekta Mapping v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Klajpeda iz Litve nastaja predstava Tunel. Tretja v ciklu predstav Mihe Goloba, ki raziskujejo snovno gledališče znotraj ustvarjalnih igrišč, tokrat močne podobe asociativnih in simbolnih vrednosti ustvarja ter umešča znotraj poligona svetlobe in teme ter s tem razprostira vprašanja strahu in poguma.

V okviru evropskega projekta Connect Up v režiji Varje Hrvatin nastaja interaktivni intermedijski eksperiment Da te ni sram. Hrbtenica uprizoritve je zasnovana kot novo (fiktivno) družbeno omrežje, v katero gledalci vstopajo sočasno z vstopom na predstavo. Predstava se bo istočasno odvijala na treh prizoriščih gledališča in je bila zasnovana na predhodnem režiserkinem raziskovanju sramu z mladostniki znotraj Gledališkega laboratorija LGL.

Izginjajoči svet v režiji Tina Grabnarja je dekonstrukcija ekološkega dokumentarca, ki nastaja v sodelovanju z Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani. Predstava se z raziskovanjem povsem nove animirane forme aktualne okoljske problematike dotakne skozi perspektivno rastlin. Obstoj določenih ogroženih vrst, ki vplivajo na propad posameznih habitatov, bo ohranjala kot privid hologramske resničnosti s pomočjo tehnike ustvarjanja gledališke iluzije. Z njihovim ugledališčenjem bo skušala povečati občutljivost mladih gledalcev in v njih prebuditi odgovornost do narave.

Zadnja premiera v letu 2022 bo obogatila naš lutkotečni milje. Žogici Marogici iz leta 1955 in Sapramiški iz 1986 se v postavitvi Braneta Vižintina pridružuje tudi osvežitev Male čarovnice Otfrieda Preusslerja iz leta 1976. Marionetna predstava se bo zgodila 55 let po tem, ko jo je v gledališču režiral in zasnoval ključni akter slovenskega lutkarskega prostora Jože Pengov. Delo, prežeto s folklornimi elementi, ki se prepletajo s humornimi dialogi, odpira vprašanja o dobroti, njeni pomembnosti in pomenu. Na slednja se bo naslanjala tudi ustvarjalna ekipa, ki bo posegla v referenčni bazen te kanonske uprizoritve in ustvarila lutkovno predstavo za sodobnega gledalca.

V spomladanskem času nas čaka premiera izjemnega fantazijskega prvenca pripovedovalke Špele Frlic Bleščivka, ki je leta 2021 izšel pri Mladinski knjigi. Predstavo bo režirala Maruša Kink.

Igralka Maja Kunšič pripravlja lutkovni asemblaž z naslovom Palčica, ki z elementi papirnatega gledališča in njenih animiranih avtorskih kolažev oživlja motive ene najtankočutnejših Andersenovih pravljic.

Italijanski režiser Mateo Spiazzi bo skozi prizmo trenutnih vojnih razmer na evropskem ozemlju v tehniki predmetnega gledališča v predstavi Macbeth (po motivih W. Shakespeara) preizpraševal aktualna vprašanja moči skozi uporabo sredstev zlorabe in nasilja.

Program prihajajoče sezone pa še naprej bogatijo tudi uspešnice iz preteklih sezon.




Neža Sluga

Odnosi z javnostmi
Lutkovno gledališče Ljubljana
Tel. 01 548 4543, 041 209 918

 

  Facebook Vimeo Twitter Pinterest Instagram Tumblr  

Naše ustvarjanje podpirajo: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturoTelekom SlovenijeZavarovalnica Triglav. Če ne želite več prejemati naših novic, sledite odjavi