Obvestilo medijem: premiera predstave Moj dedek je bil češnjevo drevo Imate težave s prikazom sporočila? Odprite sporočilo v brskalniku.

Sezona 2021/2022

Italijanski mojster senčnih lutk v Lutkovnem gledališču Ljubljana

Lutkovno gledališče Ljubljana novo sezono pričenja s senčno predstavo za otroke Moj dedek je bil češnjevo drevo, ki nastaja po pravljici italijanske pisateljice Angele Nanetti in v režiji italijanskega mojstra senčnih lutk Fabrizia Montecchija. Premiera predstave bo v četrtek, 16. septembra, ob 19. uri, na Šentjakobskem odru. Vljudno vas vabimo k ogledu predstave. Za novinarje so na voljo brezplačne vstopnice, ki jih lahko rezervirate z odgovorom na to sporočilo ali na spodnji telefonski številki. 

Angela Nanetti
Moj dedek je bil češnjevo drevo
Senčna predstava, 5+

Režiser in scenograf Fabrizio Montecchi, adaptacija Enrica Carini, Fabrizio Montecchi, prevajalka Veronika Simoniti, dramaturginja in asistentka režije Tjaša Bertoncelj, ilustrator Damijan Stepančič, avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar, izdelava senčnih lutk Federica Ferrari, lektorica Maja Cerar, asistentka dramaturgije (študijsko) Brina Jenček, asistentka scenografije (študijsko) Katarina Planinc, oblikovalka svetlobe Maša Avsec.

Igrajo Martina Maurič Lazar, Brane Vižintin, Matevž Müller.

Angela Nanetti je italijanska avtorica, katere pisava je bila ocenjena za nedvoumen znak prenove italijanske otroške literature. Delo Moj dedek je bil češnjevo drevo je bilo prevedeno v več kot 23 jezikov in je prejelo več literarnih nagrad. Zaznamuje ga preprosto oplemenitenje življenjskih dogodkov, ki dramatičnih prizorov ne podpihuje, temveč jih pusti takšne, kot so – kot pristne in neposredne dele našega življenja. Gledališka priredba v režiji Fabrizia Montecchija in adaptaciji z Enrico Carini pa sublimnost in čutnost prevede v subtilno senčno predstavo.

Senzibilno zgodbo o življenju in smrti pripoveduje zdaj odrasli Toni. Popelje nas skozi dragocene spomine na posebne dneve na podeželju v senci češnjevega drevesa Feliksa. Na čas, ko sta z dedkom Avgustom uganjala norčije, plezala po drevesih in prijateljevala z gosmi. Na čas globoke povezanosti med dečkom in njegovim dedkom, ki ga je učil, kako diha češnjevo drevo, in spoznaval s skrivnostmi sveta. Skozi otroški pogled se vrstijo duhovite in srčne prigode vseh razsežnosti, ki nežno razpirajo tudi težjo plat sveta in paleto čustev, ki jih ta s seboj prinaša.

Izguba, ki je ena od sestavnih delov življenja, nas v predstavi opominja na tiste bližnje, ki za seboj zapustijo vtis in vrsto spominov. Ta usedlina nenehno spremlja in ohranja med nami tudi tiste, ki jih ni več. Dedek je bil češnjevo drevo govori o smrti, ki sobiva z življenjem. Razpira minevanje znotraj cikličnosti narave. Če gledamo smrt skozi naravo in spomine, se ne ujamemo v paradigmo konca. Tako tudi češnjevo drevo Feliks postane prispodoba za življenje, za ljubezen in radost. Predvsem pa za nenehni krogotok rojevanja, rasti in minevanja.

Fabrizio Montecchi je eden najpomembnejših režiserjev senčnega gledališča na svetu. Tradicionalno omejen prostor senc odpira v bogate dinamike in možnosti animacije. Pred nami se razpirajo različne kombinacije med premikajočim se zaslonom, virom svetlobe, senčnimi objekti in senco; med senco kot lutko, ki celovito podpira spominski dogodek, in senco kot likom. Ta se včasih pojavi kot nežen prisluh ali silhueta preteklosti, ki nas popelje v spomin. Tonijeva pripoved prehaja v sanjske medprostore in senčne spomine. Ti za hip postanejo resnični in preteklost dobi svoj čas in prostor, da se ponovno udejanji. Sence spominov nas nenehoma spremljajo kot dobrohotne prezence in brišejo mejo med sedanjostjo in preteklostjo. Dokončnost smrti pa se preoblikuje v princip pogleda. Spomini tako dobijo moč, da so del sedanjega in še vedno prisotnega.

Zgodba o družinskih vezeh, medgeneracijskih stikih, življenju in minevanju je vrnitev v otroštvo in opomnik, da so nam čudeži blizu in da nam jih bo kljub žalosti, krivicam in obupu uspelo videti, če jim le odpremo srce. Čudenje, radovednost in otroška iskrenost se lahko najdejo v vseh generacijah in tudi v samem dihu češnjevega drevesa.

Režiser Fabrizio Montecchi, eden najpomembnejših akterjev na področju sodobnega senčnega gledališča, se je rodil leta 1960 v Italiji, kjer je študiral scenografijo in arhitekturo. V času študija arhitekture v Benetkah se je priključil gledališki skupini Teatro Gioco Vita iz Piacenze. Kot režiser in scenograf je sodeloval s številnimi pomembnimi gledališči v Italiji (milanska Scala, La Fenice v Benetkah, Opera v Rimu, Veronska arena) in po svetu. Njegove predstave so pogosto povabljene na ugledne mednarodne festivale, za svoje delo pa je prejel že več nagrad. V Lutkovnem gledališču Ljubljana (LGL) je leta 2014 režiral uspešno predstavo Wolfa Erlbrucha Račka, smrt in tulipan, ki je na številnih gostovanjih po svetu dobila dvanajst nagrad, leta 2017 pa predstavo Virginija Volk. Montecchi predava na številnih delavnicah in mednarodnih gledaliških šolah.




Petra Škofic

Odnosi z javnostmi
Lutkovno gledališče Ljubljana
Tel. 01 548 4543, 041 691 102

 

  Facebook Vimeo Twitter Pinterest Instagram Tumblr  

Naše ustvarjanje podpirajo: ustanoviteljica javnega zavoda Mestna občina Ljubljana, sofinancer Ministrstvo za kulturo, sponzorja Telekom Slovenije in Zavarovalnica Triglav. Če ne želite več prejemati naših informacij, sledite odjavi