Obvestilo medijem: premiera predstave Žogica Marogica Imate težave s prikazom sporočila? Odprite sporočilo v brskalniku.

Premiera osvežene predstave Žogica Marogica

Po treh letih se v torek, 27. novembra 2018, ob 18. uri na oder Lutkovnega gledališča Ljubljana v sveži preobleki vrača marionetna predstava Žogica Marogica, ki je bila premierno uprizorjena leta 1951 in je ena prvih predstav našega gledališča. Ustanovitev lutkovnega gledališča sega v leto 1948, ko je bila premierno uprizorjena marionetna predstava Udarna brigada, za dejanski začetek novega lutkarstva, ki je presegel sokolsko in partizansko tradicijo, pa veljata uprizoritvi Martina Krpana v sezoni 1949/50 in Žogice Marogice v sezoni 1950/51. 

Od Krpana in Marogice je slovenska lutkarija doživela še mnogo pomembnih prelomov in je danes povsem v koraku s sodobnimi lutkovnimi trendi. A te bomo v »muzejskih postavitvah« težko našli. Edini konceptualni poseg v Pengovovo Žogico Marogico je prelom s tradicijo »ljubljanske marionetne šole«, stroge delitve na animatorje in na govorce oziroma, v žargonu risanih filmov, sinhronizatorje; namesto devetih govorcev in sedmih animatorjev danes zadostuje pet animatorjev-igralcev. Ampak tradicija delitve je vztrajna; šele v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja so začele nastajati marionetne predstave, ki so z njo (vsaj delno) prekinile. Na prvih osmih ponovitvah si bodo tako gledalci predstavo lahko ogledali v jubilejno razgaljeni verziji z odprtim zaodrjem ter z ločenimi igralci in animatorji, kasneje pa bo zaodrje zaprto, igralci bodo pa hkrati tudi animatorji.

Odločitev, naj osvežena predstava, čeprav obrzdana s staro, spregovori v kar se da lutkovnem jeziku, je razkrila številne druge simptome že omenjene delitve, za ozdravitev katerih je potrebno več kot le združitev animatorja, govorca in igralca v eni osebi. Posledica šibke vere v lutko je gostobesednost izvirnika, ki daje prednost pripovedovanju pred prikazovanjem; danes je, prav nasprotno, vera v lutko močna, a peša vera v besedo. No, neskladja smo se lotili z drobnimi in debelimi dramaturškimi črtami; opise dejanj smo zamenjali z lutkovnimi prizori; v okvirih dovoljenega in možnega smo se posvetili dramaturgiji zvoka ter vpletli radijski posnetek o izginotju žogice, kot ga je napisal Malik – in smiselno izkoristila radijska priredba Emila Smaska, predstava pa izpustila. Ostalo je še nekaj dramaturško šibkih točk, ki jih je Smaskova priredba precej dobro rešila, vendar se za tako radikalne posege v besedilo nismo odločili. Sledili smo Malikovemu besedilu, a v novem prevodu.

Kako debelo smo pogledali, ko smo ugotovili, da je izvirnik v nekaterih delih precej okrutnejši od prvega prevoda v tipkopisu in predstave. Če strnem »najboljše«, je to precej problematičen svet: otroke puščamo same, da jih ugrabijo, jim grozimo s fizičnimi kaznimi in oblagamo s krivdo; veselimo se orožja, streljanja, municije – sablja mi bo pomagala / puška vsakogar pregnala v prevodu Tatjane Jamnik prepeva Marogica; poveličujemo gost promet, polne tanke bencina in olja; smo srečni, ko Tolovajeve otroke odpihnemo, da utonejo, se raztrgajo na smrekah in padejo po skalovju. Tudi tovrstne problematičneodlomke – ki ne ponujajo smiselne rešitve problema, torej niso problemski, – smo reševali s črtami oziroma z izbiro sprejemljivejše različice.

Morda nam je uspelo in bo kdo skozi razredčeno listje tradicije uzrl svet, v katerem odrasli prepotujemo mesta, polja in gozdove, da bi našli izgubljenega, pobeglega, ugrabljenega otroka, na poti pa pomagamo osamljenim, revnim in lačnim. Naj bo osvežena Žogica droben poskus sprave med starim in novim, med lutkovnim in dramskim, med besedo in lutko, med zgodbo in sliko, med literaturo in gledališčem.

Režiser osvežitve je Brane Vižintin, lutkovni umetnik, igralec in animator Lutkovnega gledališča Ljubljana, dobitnik številnih mednarodnih in slovenskih nagrad, med drugim Župančičeve nagrade, ki je eden največjih mojstrov lutkovne animacije pri nas. 

Jan Malík
Žogica Marogica
Osvežitev lutkotečne predstave iz leta 1951
V okviru praznovanja 70. obletnice LGL
 
Režiser Jože Pengov
Zasnova in izdelava lutk Ajša Pengov
Zasnova scene Ernest Franz
Avtor glasbe Bojan Adamič
Izdelava scene Lado Skrušny
 
Režiser osvežitve Brane Vižintin
Prevajalka Tatjana Jamnik
Dramaturginja Jera Ivanc
Lektorica Metka Damjan
Oblikovalec svetlobe Danilo Korelec

Kostumografka Nina Jordanovski

Nastopajo Polona Kores, Alenka Tetičkovič, Matevž Müller, Lovro Finžgar, Boštjan Sever k. g, Jernej Kuntner, Nina Ivanič, Alenka Tetičkovič, Rok Kunaver, Ajda Toman in Miha Arh.


Več informacij o predstavi je na voljo na spletni strani. Nove fotografije bodo dostopne od 25. novembra naprej.

Vljudno vas vabimo, da si premiero ogledate. Za novinarje so na voljo brezplačne vstopnice, ki jih lahko rezervirate z odgovorom na to sporočilo ali na spodnji telefonski številki. 


Lep pozdrav,


Petra Škofic

Odnosi z javnostmi
Lutkovno gledališče Ljubljana
Tel. 01 548 4543, 041 691 102

 

  Facebook Vimeo Twitter Pinterest Instagram Tumblr  

Naše ustvarjanje podpirajo: ustanoviteljica javnega zavoda Mestna občina Ljubljana, sofinancer Ministrstvo za kulturo, sponzorja Telekom Slovenije in Zavarovalnica Triglav. Medijski pokrovitelj jubilejne sezone ob 70. obletnici gledališča RTV Slovenija. Če ne želite več prejemati naših informacij, sledite odjavi