Obvestilo medijem: premiera REKVIEM ZA PRIHODNOST Imate težave s prikazom sporočila? Odprite sporočilo v brskalniku.

Spoštovani,

na Odru pod zvezdami bo v petek, 14. oktobra 2016, ob 20.30 uri, premiera hibridnega performansa Rekviem za prihodnostuveljavljene intermedijske umetnice, ki že vrsto let ustvarja na križišču znanosti, tehnologije in umetnosti, Maje Smrekar, ki je nastal v koprodukciji z Zavodom Aksioma in v partnerstvu s festivalom Mesto žensk. 


REKVIEM ZA PRIHODNOST
 
Trenerka psov: Mia Zahariaš
Vodnici psov: Mia Zahariaš, Tina Šolar
Psi: Atiya Maiara in Express O Magic of Michéles Garden; Nuria del Somni Catala in Tails of Magic Fang
Tehnologija dronov: Alen in Mia Balja
Upravljanje dronov: Alen Balja, Blaž Kovačič, Urša Purkart
Igra: Alenka Marinič
Avtor glasbe: Luka Prinčič
Oblikovalec svetlobe: Miloš Vujković
Scenograf: Andrej Strehovec
 
Rekviem za prihodnost je hibridni performans, v katerem lutko nadomestijo živali in droni. Konceptualno izhaja iz postantropocentristične dekonstrukcije dualizma kartezijanskega pogleda na živalski stroj. Descartes razume žival kot nabor generiranih zvokov, ki izhajajo iz kompleksnega mehanizma tekočin, mišic in kosti. Brez duše. Kaj je potemtakem stroj kot umetna inteligenca in kako interpretirati dialog med živalsko in umetno inteligenco?Antropoceni stroj Rekviema za prihodnost se v prisotnosti glasu in kontrapunktu pulzirajočih intervalov sklene v paradoksalni krog človekovega obstoja v brezmejnosti vesolja.

Izhodiščni navdih za predstavo izhaja iz koncepta Das Triadische Ballett (1922) Oskarja Schlemmerja, ki je zeitgeist z začetka 20. stoletja razumel skozi dva ključna sodobna tokova: mehaničnega (človek kot stroj in telo kot mehanizem) in skozi primarne impulze (nenadnost vznika kreativne potrebe, ki je divje, živalsko gonilo), pri čemer je menil, da je v koreografijah dosegel sinergijo dionizičnega in apoliničnega ustvarjalnega principa. Schlemmer je dojemal gib lutke in marionete kot estetsko superiornega v primerjavi s človeškim, s čimer je želel poudariti, da je vsak umetniški medij umeten, kar je dosegel s stiliziranim gibom, ki ga je poenostavljal, vse dokler ni spominjal na abstrakcijo giba lutke ali marionete. Podobno me zanimata asociativna paradigma giba živali in giba stroja, saj gre za sinergična prehajanja med antropomorfnim, tehnomorfnim in zoomorfnim – formalne asociacije, ki jo vzbudi tudi lutka. Tudi pri formalnem delu učenja psov je v nenehnem ponavljanju vselej prisotna geometrija, ki spominja na mehanične gibe. Hkrati je človekovo usmerjanje dronov možno razumeti kot obratno parafrazo Kantovega razmišljanja o vzgoji in izobrazbi: človek je žival, ki potrebuje učitelja/vodjo. Zato na tej točki še posebej naslavljam pogled drugega: ne samo kaj živali pomeni obstoj človeka, ampak tudi kako »monstruozen« se človek zdi umetni inteligenci?

Vabimo vas, da si premiero ogledate. Za novinarje smo rezervirali brezplačne vstopnice, prosimo pa vas, da svojo udeležbo potrdite z odgovorom na to sporočilo. 

Več o predstavi in fotografije >>




Petra Škofic

Odnosi z javnostmi
Lutkovno gledališče Ljubljana
Tel. 01 548 4543, 041 691 102

 

  Facebook Vimeo Twitter Pinterest Instagram Tumblr  

Blagajna in knjigarna Zvezdica je odprta od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 13. uro ter uro pred predstavo. Za informacije je na voljo brezplačna telefonska številka 080 2004. Vsak obiskovalec mora imeti svojo vstopnico, tudi otroci ne glede na starost. Če se predstave ne morete udeležiti, lahko vstopnico vrnete na blagajno do začetka predstave. Če ne želite več prejemati naših novic, sledite odjavi