Vabilo k predpremiernemu ogledu senčne predstave Virginija Volk Imate težave s prikazom sporočila? Odprite sporočilo v brskalniku.

Vabimo vas k obisku našega programa Razgledališče +, ki je namenjen strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju. Tokrat si bomo predpremierno ogledali senčno predstavo Virginija Volk, po predstavi pa bo sledil pogovor o predstavi. Dobimo se v torek, 18. aprila 2017, ob 18. uri, na Velikem odru LGL. Predstava je primerna za starejše od 6 let.

Po predstavi se bo novinarka Patricija Maličev pogovarjala z režiserjem Fabrizijem Montecchijem, psihiatrinjo in družinsko terapevtko Bredo Sobočan Jelen ter prevajalko slikanice Tino Mahkota.

Za vas smo rezervirali dve brezplačni vstopnici, prosimo pa vas, da svojo udeležbo potrdite Špeli Juntes na elektronski naslov organizacija@lgl.si ali po telefonu 01 3000 976. 

Kyo Maclear
VIRGINIJA VOLK
Avtor priredbe, režiser in scenograf: Fabrizio Montecchi
Prevajalka: Veronika Simoniti

Igrata: Martina Maurič Lazar in Maja Kunšič

Uprizoritev Virginija Volk je nastala po motivih slikanice avtoric Kyo Maclean in Isabelle Arsenault,  ki je lani v prevodu Tine Mahkota izšla pri založbi Zala.

Vanesa ima sestro Virginijo, ki se počuti prav volčje oziroma se tako obnaša. Kar naprej tuli, renči in revska, slabe volje je, ne ljubi se ji družiti z nikomer, vse ji gre na živce in prav nič je ne more potolažiti. A Vanesa se odloči, da jo bo spravila v dobro razpoloženje. Poskuša marsikaj, a ne gre tako zlahka. Končno ji Virginija pove, da bi jo osrečilo, če bi lahko nekam poletela. Nekam, kjer so kolački, lepe cvetlice in drevesa in prav nobene potrtosti. Tja, v Rožni park! Vanesa se ne obotavlja, poišče škatlo z barvicami in stene kmalu postanejo pisane in slikovite. Virginijina soba se spremeni v Rožno dolino, v cvetoči vrt, poln barv in svežine. Naenkrat vse poleti, postane svetlo in veselo, vključno z Virginijo.

Navdih za naslov in vsebino slikanice predstavljata angleška pisateljica Virginia Woolf, ki je trpela za depresijo in melanholijo, ter njena sestra, slikarka Vanesso Bell. Vendar ne gre za njuno biografijo, pač pa za oris počutja, ki je pisateljico spremljalo skorajda vse življenje. Zgodba opomni na moč in pozitivne učinke, ki jih premore domišljija oz. umetnost, da si opomoremo in znova postavimo na noge. Izriše nam tudi subtilno podobo sestrske ljubezni in prijateljstva nasploh, katerega naloga je med drugim, da opazimo druge, jih poskušamo razumeti in jim pomagati.



Lep pozdrav,


Petra Škofic

Odnosi z javnostmi
Lutkovno gledališče Ljubljana

 

  Facebook Vimeo Twitter Pinterest Instagram Tumblr  

Če ne želite več prejemati naših novic, sledite odjavi