Sam Milčinski je o nastanku svojih pravljic zapisal: »Zaradi dece – svoje in druge – sem se lotil tudi pravljic. Tiste dni se ni našlo v naših knjigarnah kaj domačih pravljic, razen onih v najpreprostejših Turkovih in Giontinijevih izdajah. Krmili so nam našo deco vobče le z okornimi prevodi Sneguljčice in Pepelke. Pa sem se z vnemo spravil na delo, da priredim izbor slovenskih pravljic. Najprej sem v roko vzel pravljiške snovi iz slovenskih narodnih pesmi. Iz neštetih inačic sem po svoje uredil dvajset pravljičnih snovi. Ob tem sem pazil, da jezik ni bil banalen in papirnat. Pesniške prispodobe sem si izposojal še iz drugih narodnih pesmi in pravljic, ki nisem bil uporabil njihovih snovi. (…) Prvi zbirki pravljic je sledila druga: Tolovaj Mataj. Te pravljice so izbrane in urejene iz gradiva, zabeleženega v Kresu, Glasniku, Zvonu, Valjavcu, rokopisih itd. Tudi s to ureditvijo je bilo dokaj dela.« Milčinski je knjigo Pravljice izdal leta 1911, Tolovaja Mataja pa leta 1917. Izbor, ki ga spremljate na radiu, zajema iz obeh.