Umrla je igralka Nadja Vidmar

31. 8. 2017

Za vedno je odšla naša draga Nadja Vidmar, upokojena igralka, nepozabna Teta Grizelda iz Sapramiške, babica iz Žogice Marogice, Butalska županja iz Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi in interpretka številnih vlog, ki jih je v več kot 30-letni karieri odigrala na našem odru. Žalna seja bo v sredo, 6. septembra 2017, ob 17. uri v Lutkovnem gledališču Ljubljana.

STA - Rodila se je leta 1942 v Ljubljani in leta 1972 diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, vendar je že od 1966 igrala v različnih slovenskih gledališčih in filmih. Po diplomi se je zaposlila v LGL in postala ena od nosilk repertoarja z odličnimi glavnimi in karakternimi vlogami. Ob Nacetu Simončiču je uveljavljala komorne kontaktne predstave, v katerih se živa igra prepleta z lutkovno interpretacijo in animacijo.

Njen igralski opus je impozanten in malodane nepredstavljiv – več kot 150 vlog in skoraj 6000 odigranih predstav. Bila je primer neomajne in do konca predane dramske igralke. Enako zaljubljene v gledališče, kot v svoje občinstvo. Verjetno je prav zato s takšnim neverjetnim žarom ustvarjala za najmlajšo publiko, je ob smrti za STA zapisal igralkin sin Klemen Markovčič.

V pregovorno ploske, tipizirane vloge, značilne za otroško gledališče, je vnesla izrazito dramsko interpretacijo. Njena skorajda življenjska vloga – v njej je nastopala več kot 15 let in odigrala več kot 1100 ponovitev – je vloga Tete Grizelde v Sapramiški Svetlane Makarovič. V živi, povezovalni vlogi med lutkami in občinstvom je to presunljivo pravljico s povsem dramsko igro približala ne le domačemu občinstvu, ampak tudi tujemu. Svojo vlogo je zasnovala v šestih tujih jezikih, ki jih, razen dveh, ni govorila – angleščini, španščini, portugalščini, japonščini, korejščini in hrvaščini.

V ta svojstven rang gotovo spada tudi vloga Zelnate glave v Kozlovski sodbi v Višnji Gori Josipa Jurčiča v priredbi Svetlane Makarovič in režiserja Mirana Herzoga. Predstava je uspešno združila lutke in živo dramsko igro.

Med njenimi najpomembnejšimi vlogami so še Mitja v Zlati ptici Dušana Jovanovića, Delfina v Deklici Delfini in lisici Zvitorepki Kristine Brenk, Babica v Žogici Marogici Jana Malika, Prva Micika v igri Mrtvec pride po ljubico Svetlane Makarovič, Sovica Oka v Sovici Oki Svetlane Makarovič, Marjetica v Marjetica in zmaj Jane Milčinski, Sova v Kosovirjih Svetlane Makarovič, Stotisočnoga in druge vloge v Stotisočnogi Borisa A. Novaka in Županja v predstavi Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi Ervina Fritza.

Opaznejše je tudi njeno ustvarjanje v umetniški radiofoniji. Arhiv Radia Slovenija hrani več kot 50 različnih zvočnih stvaritev, pri katerih je sodelovala, od radijskih iger do literarnih oddaj.

Današnji srednji generaciji bo ostala v spominu tudi kot glas pripovedovalke Pike Nogavičke Astrid Lindgren iz serije vinilnih plošč, ki jo je skupaj s tonskim mojstrom in režiserjem Dušanom Mauserjem zasnovala za Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana. Leta 1979 je prejela nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije.

Želite prejemati spored in novice po elektronski pošti?
3 reasons to book on our web site