PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL

V novo sezono z novim umetniškim vodjo

8. 9. 2022

Vizija sodobnega lutkovnega gledališča

Ajda Rooss je umetniško vodstvo Lutkovnega gledališča Ljubljana prevzela leta 2013. Pod njenim umetniškim vodstvom je gledališče z drzno vizijo, ki se je gibala na stičišču tradicionalnih lutkovnih tehnik in eksperimentalnih uprizoritvenih poetik, postalo eno najbolj produktivnih, emancipatornih in dovršenih gledališč v Sloveniji in tudi v Evropi. O umetniški kondiciji gledališča tega obdobja pričajo mnoga priznanja in nagrade ter številna gostovanja na referenčnih lutkovnih festivalih po vsej Evropi.

Ajda Rooss je v načrtovanju repertoarja vključevala raznovrstne uprizoritvene izraze, ki segajo tudi na področja gledališča objekta, plesa in znanosti. V njeni viziji je bilo raziskovanje razsežnosti in preobrazbe materialov, združevanje giba, telesa z besedo, vključevanje novih tehnologij in različnih umetniških žanrov, prav tako pa razširitev prostora uprizarjanja z vse bolj angažiranim gledalcem, ki ga obisk gledališča nikakor ne pušča ravnodušnega.

V sezoni 2019/2020 je Lutkovno gledališče Ljubljana s produkcijo ene najbolj zahtevnih uprizoritev v zadnjih letih, gledališkega potovanja po motivih Modre ptice Mauricea Maeterlincka Sedem vprašanj o sreči (režija Tomi Janežič, koprodukcija Slovensko mladinsko gledališče, premiera 10. 1. 2020) doseglo enega svojih vrhuncev in prelomnico v umetniškem vodenju gledališča, kot ga je zasnovala Ajda Rooss. Prvič v zgodovini je bila predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana uvrščena v tekmovalni program Borštnikovega srečanja, kjer je gledališče prejelo dve nagradi tega referenčnega nacionalnega festivala.

Med iztopajočimi produkcijami, ki jih je Ajda Rooss umestila v program gledališča, je vredno omeniti z mnogimi nagradami ovenčani uprizoritvi Račka, smrt in tulipan (režija Fabrizio Montecchi, 2014) ter Nekje drugje (režija Tin Granbar, 2017), intermedijsko uprizoritev Misterij sove (režija Renaud Herbin, 2017), ki je premiero doživela na Svetovnem festivalu lutkovnih gledališč v Charleville-Mézièresu, Tihožitje (režija Tin Grabnar, 2020) ... Presežki, s katerimi je Ajda Rooss tkala pot lutkovnega gledališča, so rezultat večletnega načrtovanja programa, pri katerem ne gre le za preizpraševanje tradicionalnih vrednot in uveljavljenih zakonitosti lutkovne umetnosti, ampak za sodobni spoj raznolikih umetniških prijemov, kjer lutka oziroma predmet na novo vzpostavlja pomene in širi svoj obseg sporočilnosti in učinkovitosti.

Eden ključnih znanilcev novega obdobja je bil intermedijski omnibus Mojster in Margareta (režija Matija Solce, Mirjana Medojević, 2018). Ob premieri je Gregor Butala v Dnevniku zapisal: »Gledano v celoti je projekt Mojster in Margareta v več pogledih eden izmed najbolj velikopoteznih (in intrigantnih) uprizoritvenih dogodkov tega leta ... v Lutkovnem gledališču Ljubljana v zadnjih letih izkazujejo vse bolj izrazito težnjo, da bi presegli ustaljeni okvir (pretežno) lutkovnih uspešnic za najmlajše z vsebinsko ambicioznejšimi (in žanrsko izzivalnejšimi) projekti, ki bi nagovarjali tudi najstniško oziroma odraslo občinstvo.«

Ajda Rooss je v času svojega mandata snovala tudi umetniško podobo mednarodno prepoznavnega bienalnega festivala sodobne lutkovne umetnosti LUTKE, ki služi kot platforma sodobnih lutkovnih trendov na slovenskih tleh. Festival je pod njenim vodstvom izrazito razširil svoj referenčni prostor ter se tako uvrstil med najbolj elitne lutkovne festivale v evropskem prostoru.

Pomemben pečat je pustila tudi na področju lutkovne publicistike. Pod njenim vodstvom je bila leta 2013 obujena mednarodna strokovna revija za lutkovno umetnost in gledališče animiranih form LUTKA. Izdaja iz leta 2019, ki je izšla v treh jezikih, kot strokovna podlaga za področje razvoja in povezovanja lutkarstva in tehnologije, in jo je oblikovala Ajda Schmidt, je bila nagrajena za odlično slovensko oblikovanje Brumen.

Leta 2015 je na Ljubljanskem gradu skupaj z Nadjo Ocepek zasnovala postavitev stalne razstave Lutkovnega muzeja. Za svoje delo sta leta 2017 prejeli Pengovovo listino, ki jo podeljuje slovensko združenje UNIMA, in posebno nagrado za izvirnost in odličnost približevanja kulturne dediščine otrokom, ki jo je leta 2018 na Malti podelila Evropska muzejska akademija in Mednarodno združenje evropskih muzejev.

Ajda Rooss je v svojem dobro desetletje trajajočem sodelovanju z LGL dokazala, da se drznost v gledališču obrestuje. V času, ko se zdi, da slovenska gledališka umetnost preizprašuje svojo poetiko, se Lutkovno gledališče Ljubljana izrisuje kot eno bolj produktivnih, emancipatornih in dovršenih slovenskih gledališč z uspešno vizijo mednarodnih razsežnosti.

 

Umetniško vodenje prevzema Mare Bulc

Novi umetniški vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana s septembrom postaja gledališki režiser Mare Bulc. Režiral je več kot štirideset predstav v večini slovenskih poklicnih gledališč in sodeloval z mnogimi nevladnimi gledališkimi producenti v Sloveniji. Ustvarja tudi kot pisec in dramatizator. Njegova dela so bila predstavljena po Evropi in v Združenih državah Amerike. Za svoj štiriletni ciklus osmih povezanih predstav No History / Know History je bil leta 2006 nagrajen z nagrado zlata ptica Liberalne Akademije, za »lutkovno predstavo brez lutk« po besedilu Nebojše Pop Tasića Kaj pa če… v produkciji Lutkovnega gledališča Maribor pa je na Bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije leta 2017 prejel nagrado za najboljšo režijo.

 

V obeh osrednjih lutkovnih gledališčih v Sloveniji je v zadnjih letih pustil pečat z dramskimi in lutkovnimi predstavami, štirimi v Lutkovnem gledališču Ljubljana in dvema v Lutkovnem gledališču Maribor. Poleg omenjenega je pedagog in mentor pri več izobraževalnih platformah in vodi gledališke delavnice doma in v tujini. Deloval je tudi kot producent, najprej lastnih predstav v Zavodu No History, nazadnje pa kot vodja organizatorjev kulturno-umetniškega programa ljubljanskega Cankarjevega doma.

Foto Mimi Antolovič
Foto osebni arhiv