PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL

Začenja se festival Lutke 2022

22. 9. 2022

Začenja se 16. mednarodni bienalni festival sodobne lutkovne umetnosti LUTKE, ki ga v Lutkovnem gledališču pripravljamo v sodelovanju s Cankarjevim domom in Centrom urbane kulture Kino Šiška.

Festival, ki že desetletje uživa sloves ene pomembnejših lutkovnih manifestacij v Evropi, v Ljubljano ponovno prinaša aktualno svetovno lutkovno produkcijo. Od petka, 23. septembra, do torka, 27. septembra, se bo na odrih treh ljubljanskih kulturnih ustanov zvrstilo 19 uprizoritev slovenskih in tujih gledaliških ustvarjalcev iz Kanade, Španije, Belgije, Francije, Litve, Izraela, Avstrije, Italije in Francije. Namenjene bodo otrokom, mladini in odraslim.

Festival začenjamo s predstavo Macbeth Muetveliko uspešnico priznanega kanadskega kolektiva La Fille du Laitier, ki v Ljubljani zaključuje evropsko turnejo. S povsem vsakdanjimi predmeti pred nami zaživi ena bolj drznih in humornih interpretacij Shakespearjeve tragedije o moči in njeni zlorabi. 


Za najmlajše

Sonja in Alfred (Teatro Gioco Vita) je nežna predstava, namenjena otrokom od 4. leta dalje. Senčna pravljica o prijateljstvu med nenavadnim ptičem in Sonjo, pa tudi o osamljenosti in pogumu, je nastala po znani slikanici francoske avtorice Catherine Pineur. Predstavo je režiral Fabrizio Montecchi, ki ga slovensko občinstvo pozna po eni najbolj nagrajenih lutkovnih predstav Lutkovnega gledališča Ljubljana Račka, Smrt in tulipan.

Veliki pok (Lutkovno gledališče Klajpeda) je predstava, ki združuje lutkovno gledališče in kino. Namenjena je otrokom od 5. leta dalje, ki jih navdušuje življenje robotov. Svet predstave, ki je ustvarjen iz miniaturnih delčkov različnih elektronskih naprav, je gledalcem izvirno približan prek projekcij na velikem platnu. 

Strahovito (Lutkovno gledališče Maribor) z igro svetlobe in senc obravnava občutek strahu ter soočanje z njim. V Binetovi kleti živi gospa tema, ki vsak večer pride ven in se razleze po hiši. A Bine takrat že spi, zato ga tema pusti pri miru. Nekega popoldneva pa se Binetova rdeča žoga med igro nenačrtovano odkotali v klet. Si bo Bine upal po žogo?

Navihanih črtah (Le Théâtre Désaccordé) otroci v roke vzamejo pisala in po lastnem navdihu narišejo črte. Tako kar sami postanejo avtorji vizualne podobe predstave.

Igrivih tonih (Toihaus Theater) odkrivajo prožnost gnetljive mase in soustvarjajo taktilno uprizoritveno izkušnjo.

Tudi Peskovnik (Lutkovno gledališče Ljubljana) je inovativno gledališko ustvarjalno igrišče, kjer pesek riše nastanek človeške civilizacije. 

 

Bogat nabor lutkovnih produkcij za mladino in odrasle

O metafori našega časa, kjer sta manipulativni um ter prevlada moči razjedi našega zlaganega vsakdana, spregovori predstava Veliki kozel belgijsko plesno-gledališke skupine Mossoux-Bonté. Gre za odrsko doživetje temačnih impresij Črne slike (Pinturas negras; 1819–1823) slikarja Francisca de Goye. Prav Čarovniška sobota, znana tudi pod imenom Veliki kozel, mračna satira obsojanja vraževerja in čarovniških preizkušenj v času španske inkvizicije, je ena njegovih najbolj poznanih slik. Hibridna stvaritev, polna grotesknosti in nenavadnosti, naravnost osupne gledalčeve čute. 

Neuresničeno hrepenenje vizualnega umetnika, da bi svoji umetnini vdihnil življenje, je francoskega slikarja in kiparja Olivierja de Sagazana pred 25 leti vodilo k stvaritvi fascinantne predstave Preobrazba. Eden drznejših predstavnikov sodobnega gledališča (njegova najnovejša stvaritev Oslovska maša je bila zagotovo eden vrhuncev lanskoletnega festivala v Charleville-Mézièresu v Franciji) na odru z glino in barvami ustvari impresivno estetsko doživetje in sam postane živa skulptura.

Transcedentalna kontemplacija Korpus Xavierja Bobésa nam skozi intimno gledališko raziskavo omogoči doživljanje predstave, kot bi v galeriji občudovali umetnino. Gre za neke vrste obredno instalacijo zlitja človeka z naravo, ki jo odlikujejo lepota klasične glasbe, Shakespearjevega soneta in pa dekonstruirane antropomorfne skulpture sodobnega španskega kiparja Gerarda Masa.

Vse tri predstave, ki s svojo vsebinsko drznostjo in uprizoritveno silovitostjo dražijo gledalčevo domišljijo, bodo izvedene na različnih prizoriščih Cankarjevega doma, ki letos prvič pod okrilje jemlje tudi LUTKE 2022.

Slika Doriana Graya vilenskega lutkovnega gledališča Lėlė znotraj premišljenih prostorskih kompozicij znani roman uprizori s statičnimi impresijami miniaturnih replik slavnih skulptur (Miloška Venera, Michelangelov David, Tri gracije Antonia Canove ...).

Oder postane »nepopisan list« (Carte Blanche), na katerem izraelska ustvarjalka Michal Svironi z barvnimi potezami čopiča graciozno ustvarja nov odrski jezik – slikarsko gledališče z bogatim vizualnim humorjem izrisuje barvit ekstravagantni čustveni asemblaž njene družinske preteklosti. 

Za družinsko mizo nas povabi tudi španska vizualna umetnice Andrea Díaz Reboredo, ki v svojem uprizoritvenem prvencuvizualnem diskurzu M.A.Rskozi osebno pripoved o zgodovini družinske hiše razmišlja o arhitekturi, prostorih in njihovem pomenu. Turistična melanholija špansko-mehiškega tandema Oligor y Microscopía pa nas prek dokumentarističnega diskurza popelje na pot izgubljenih spominov.

Fotografija, ustvarjanje neulovljivih slik s snemanjem svetlobe, je medij vizualne zvočne pesmi Nekaj se sprosti francoskega ustvarjalca Renauda Herbina. V pronicljivi predstavi, kjer si perspektivo gledanja izbira gledalec sam, arhaična načela optike omogočajo povsem nove percepcije, kjer sila gravitacije naše niti vleče navzgor in razkriva narobe obrnjen svet, kjer zameglitev postane pravilo, ostrina pa dogodek.

Temeljna značilnost letošnjega festivala je zagotovo tudi veliko število predstav predmetnega gledališča, ki v zadnjih letih postaja trend lutkovnih odrov. Projekt Ustvarjalne Evrope Lutke in oblikovanje, ki si strokovno prizadeva za osvoboditev vsakodnevnih predmetov omejujoče materialne konkretizacije in jim skozi umetniški izraz išče novo simbolno in metaforično življenje, na festivalu LUTKE 2022 zaključuje svojo manifestacijo. V okviru projekta sta nastali tudi Temnica, (Lutkovno gledališče Ljubljana) in Exit (Fekete Seretlek, Studio Damúza; Češka) v režiji Matije Solceta. Predstavi, ki se po navadi uprizarjata kot povsem ločeni celoti, bosta tokrat prvič zaživeli kot gledališki eksperiment, ki ju prepleta Andersenov sanjski svet ter prepoznavna Solcetova fragmentirana dramaturška poetika, zgibanka zvočnosti povsem navadnih predmetov, združenih v končno simfonijo, ki je pomenljiva kritika današnjega razpadajočega sveta. 

Naš svet se je znašel v vrtincu sprememb. Na vse načine se poskušamo okleniti sveta, ki odteka. Pred nami se ruši in preobraža iluzija obstoječega. Resnica se sesuva sama vase. Kaj sploh je resnica? Kako jo izluščiti v hiperprodukciji hipno ustvarjenih lažnih novic, ki postanejo tudi koda skrbno sestavljenega uprizoritvenega kolaža predstave The Mountain španske skupine Agrupación Señor Serrano? Multimedijska predstava, ki pri opredelitvi resnice izhaja iz Platonove prispodobe o votlini, bo uprizorjena ob izteku festivala v Kinu Šiška. Prav tam pa se bo isti večer ob zaključku festivala zgodil tudi intermedijski kabaret Mesarica. Teatra Matita slovensko kultno pripovedko z naslovom Martin Krpan z Vrhapovsem »razmesari« in nato na novo postavi.

 

Dogodki spremljevalnega programa   

V okviru projekta bo na festivalu izvedena tudi okrogla miza, ki bo obeležila izdajo že 61. številke revije Lutka z naslovom Lutkarstvo na robu. Zgodila se bo na dan otvoritve festivala (okrogla miza ob izidu 61. številke revije Lutka), v petek, 23. septembra, ob 16. uri. Tokratna številka revije je nastala pod uredniškim očesom Tjaše Bertoncelj in se osredotoča na tiste ravni prakse, teorije in politike, ki jih lutkovna umetnost v svojem bistvu pogosto izpostavlja in presega. Na okrogli mizi se bodo ob moderatorskem vodenju pedagoginje in performerke Maše Jazbec srečali domači ter mednarodni lutkovni praktiki in teoretiki.  

Na isti večer se bo na Odru pod zvezdami odvil koncertni dogodek, ki je nastal v sklopu festivala elektronske glasbe in tranzitornih umetnosti SONICA 2022. Svoja dela bodo predstavili italijanski umetnik Francesco D'Abbraccio, švicarski glasbenik Feldermelder in francosko-slovenski tandem Irena Z. Tomažin ter Frédéric D. Oberland.   

Pred uprizoritvami, ki jih v sklopu festivala v ponedeljek (26. 9.) gosti Cankarjev dom, v torek (27. 9.) pa Center urbane kulture Kino Šiška, bo obiskovalce pozdravila nova kreacija slovenskega umetnika Boštjana Čadeža. Gospod Procesor, razumete življenje? je performans pijane umetne inteligence, med katerim se Gospod Procesor sprehaja med obiskovalci, jih naslavlja in z njimi gradi odnos.  

V ponedeljek, 26. 9., pa se bodo na Lutkovnem mreženju v Viteški dvorani na Blejskem gradu srečali lutkovni producenti, praktiki in teoretiki. Dogodek naznanja začetek novega projekta Ustvarjalne Evrope Babel ali Umetnost poslušanja v gledališču za mladino, ki temelji na umetniškem usposabljanju in raziskovanju umetnosti za mlado občinstvo.

V sodelovanju s Kulturno-umetniškim društvom Moment bo v okviru  evropskega projekta Lutke in oblikovanje potekala tudi delavnica predmetnega gledališča Spomin predmeta pod mentorskim vodstvom priznanega španskega lutkovnega ustvarjalca Xavierja Bobésa. Delavnica, namenjena gledališkim in drugim ustvarjalcem, se bo osredotočala na študijo vsakdanjih predmetov, njihovo uporabnost, pomen in dinamiko gibanja ter tehnike animiranja skozi preučevanje telesa animatorja in animiranega predmeta, prostora med njima, ritma in koreografije.