Zverinice iz RezijeLutkovna predstava, trajanje 45 min

Rezijanske zverinice in njihove poučne pravljice so že več kot štirideset let del otroštva številnih generacij otrok. Po gradivu, ki ga je na rezijanskem območju zbral in raziskoval dr. Milko Matičetov, je leta 1973 izšla zbirka ljudskih pripovedi Zverinice iz Rezije. Sledile so številne radijske, lutkovne in televizijske oživitve.

Etnolog dr. Milko Matičetov je življenje posvetil zbiranju in raziskovanju slovenskega ljudskega izročila. Še posebej veliko ga je našel in zbral prav pri pravljičarkah in pravljičarjih v dolini pod Kaninom, ki so svoj dar pripovedovanja brusili predvsem skozi raznovrstne živalske zgodbe. Tekmovali so med seboj, čigava je imenitnejša. Neko daljše obdobje so se posvečali zgolj lisičjim zgodbam.

Naše tri lisičice, izhajajoč iz ene od rezijanskih zgodb Tri botre lisičice, si v izobilju, dekadentnem uživaštvu in preganjanju časa pripovedujejo talisičje zgodbe. Od 61 živalskih pravljic v zbirki so izbrane najbolj zvitorepne: Lisica pridigala kokošim, Pogodba o nenapadanju, Lisičja šola, Lisica spovednik, Pijani zajček, Volk in lisica na motorju, Lisica bi se rada naučila leteti ...Te so glede na možnosti vsebinskih preigravanj in povezovanj med seboj združene ali pa poudarjene kot samostoječe enote in skozi lutkovno uprizoritveno obliko postavljene v samosvojo realnost. Uprizoritev tako kombinira dramsko in pripovedovalsko dejanskost z lutkovno stvarnostjo, ki razpira, oživi in udejanja svet rezijanskih zgodb. Predstava gledalcem prinaša duh Rezije, surovost pravljic in njihovo življenjskost – brez olepšav – tako, kot pač je. Takrat in zdaj. Zakoni živalskega sveta odražajo podobo vsakdanjega človeškega sveta in značaja. Nad navidezno preprostimi živalskimi prigodami razgrinjajo vprašanja – kaj danes služi za prispodobo nenehne živalske lakote, lakomnosti in brezmejnega doseganja ciljev?

Maruša Kink je igralka, režiserka in soustanoviteljica Zavoda Margareta Schwarzwald, v katerem deluje kot umetniška vodja. Zadnja leta se med drugim intenzivno posveča tudi uprizoritvam za otroke in mladino (Veliki pok, Prosto po Prešernu, Romeo in Julija, iCankar), ki jih ne le režira, temveč tudi konceptualno zasnuje in priredi.

Tina Dobrajc je slikarka, ilustratorka, deluje na področju novih medijev in gledališke scenografije. Za svoje dosežke na področju slikarstva je prejela več nagrad, med njimi priznanje Riharda Jakopiča za mlade umetnike. Na področju knjižne ilustracije je bila nominirana za nagrado Kristine Brenkove za slikanico Dve želji, prejela je tudi plaketo Hinka Smrekarja.

Premiera 9. marca 2019, Veliki oder LGL