Poletni delovni čas blagajne in knjigarne: 10.00–19.00, ob sobotah 10.00–13.00

Vse predstave

Leta
 
Akvarij, foto: Urška Boljkovac
Kulturnica LGL
Trajanje 40 min
Miha Golob
Akvarij  3+
Režiser: Miha Golob
Vodna pustolovščina
Vodna pustolovščina v preprostem jeziku znanosti in predmetnega gledališča prikazuje zgodbo o Malem in Velikem, o potovanju, srečevanju in poslavljanju. Dogajanje poteka v steklenem tanku, podobnem akvariju, kjer predmeti oživijo med brbotajočimi mehurčki, pretakajo se skrivnostne tekočine in rojevajo zvoki življenja.
Kritike
Bert
Katja Povše
Bert  4+
Režiserka: Katja Povše
Lutkovna predstava
Pilot Bert je pilotiral papirnatega zmaja, ki ga je sam sestavil. Rad je imel Elviro in se je z njo nameraval tudi poročiti. Ker pa je več časa posvetil letenju kot Elviri, se je nekega dne odločila oditi v novo življenje. Odpotovala je v Ameriko. Takrat je Bert sedel v svojega zmaja in poletel za njo, a na poti ga je ujel vihar. Bertov zmaj je treščil na zemljo sredi pustinje. Zdaj Bert živi sam, sredi puščave. Iz raztreščenega zmaja si je naredil dom. Leteti ne more več, saj ga je zgrabil nerazumen strah pred letenjem. In svet, ki ga je imel najrajši, zdaj opazuje le od spodaj. Kmalu spozna svoje sosede, ki, ko izvejo, da je (bil) pilot, pridejo k njemu s prošnjo, da bi tudi oni lahko poleteli. Vsak od njih ima svoj razlog, zakaj se želi povzpeti na nebo. Bert jim iz ostankov svojega papirnatega zmaja izdela leteče objekte, ki jih dvignejo v višave in uresničijo njihove želje. Z vsakim njihovim poletom pa se zmanjšuje tudi njegov strah pred letenjem. Počasi se tudi on odloči znova vzleteti.
Kritike
Bezgova pravljica, foto: Urška Boljkovac
Mali oder LGL
Trajanje 30 min
Hans Christian Andersen
Režiser: Yulia Roschina
Lutkovna predstava
Bezgova pravljica je nastala po literarni predlogi Andersenove pravljice Bezgova mamka (Hyldemoer, 1850) in je pravljica o spominu in o tem, kako iz zgodbe nastane pravljica. Je fantazijsko potovanje med resničnostjo spomina in pravljičnostjo sanj, na katerega odpotuje prehlajen deček, ko popije skodelico bezgovega čaja. Potuje skozi letne čase in neznane kraje, v samo jedro čarobnega dogajanja, kjer odkrije, da ga le pogum lahko pripelje do njegovega kraljestva in lepote življenja.
Kritike
Bi se gnetli na tej metli?, foto: Urška Boljkovac
Veliki oder LGL
Trajanje 50 min
Julia Donaldson, Axel Scheffler
Režiser: Jaka Ivanc
Lutkovna predstava
Bi se gnetli na tej metli? je še ena v dolgi vrsti uspešnic uigranega in izredno uspešnega tandema – škotske pisateljice Julie Donaldson, že skorajda stare (ali pač lepše – dobre –) znanke odra Lutkovnega gledališča Ljubljana, in njenega zvestega sodelavca, nemškega ilustratorja Axla Schefflerja, avtorjev znamenitega Zverjasca in Zverjaščka.
Kritike
Bobek in barčica
Veliki oder LGL
Trajanje 30 min
Anja Štefan
Režiser: Barbara Bulatović
Lutkovna predstava
Bobek in barčica je klasična pravljica Anje Štefan o dečku Bobku, ki živi ob jezeru. Povodi spušča svoje male barčice in sanjari,da je kapitan ... Ko najde pravi čoln, želi z njim odpluti po jezeru. Pogumno sede vanj, a takoj ko zapluje, so tu že miška, žabica, za njo zajček, lisica in medved. Jih ni za čolniček malo preveč? Kako se bo to končalo?
Kritike
Doktor Faust
Grajsko gledališče
Trajanje 60 min
Milan Klemenčič, po motivih iz 18. stoletja
Režiser: Jelena Sitar
Lutkotečna predstava
Zgodba o učenjaku, ki je svojo dušo zapisal hudiču, že stoletja navdihuje evropsko umetnost. Kot najslavnejša izpeljava motiva se je uveljavila nemška legenda o dr. Johannesu Faustu, zgodovinski osebnosti z začetka 16. stoletja. Njegovo življenje je preraslo v legendo, ki je v nemškem ustnem izročilu ponarodela ter postala predmet številnih predelav in interpretacij. Za miniaturni lutkovni oder je Fausta po leipziškem zapisu priredil slikar in fotograf Milan Klemenčič, začetnik slovenskega lutkovnega gledališča. Lutkovna predstava je bila uprizorjena leta 1938 in pomeni vrh umetnikovega ustvarjanja. Vživite se v mojstrov čas in si oglejte lutkovno mojstrovino, ki jo je leta 1982 obudilo Lutkovno gledališče Ljubljana.
Kritike
Emil in detektivi, foto: Gregor Gobec
Veliki oder LGL
Trajanje 70 min
Erich Kästner
Režiser: Ajda Valcl
Odrska detektivka
Ko se Emil Tischbein na železniškem peronu v Neustadtu poslovi od svoje mame, zagotovo niti ne sluti, da se bodo njegove počitnice v Berlinu spremenile v napeto detektivko. Na vlaku mu lopov Grundeis namreč izmakne dragocenih sto štirideset mark in Emil se odloči, da bo denar, ki ga je mama tako težko prislužila, dobil nazaj. Sam samcat zasleduje roparja po neznanem velemestu, in ko se že zdi, da se bo njegov lov klavrno končal, mu na pomoč priskočijo zelo posebni berlinski fantje. S svojimi novimi prijatelji, z malo sreče, veliko srčnosti in – kdo bi si mislil! – z buciko se zgodba razplete tako, kot je najbolj prav.
Kritike
20 000 milj pod morjem
Cankarjev dom
Trajanje 50 min
Jules Verne
Anton Podbevšek Teater
Režiser: Matjaž Pograjc
Znanstvenofantastični potopis - zaključek festivala s podelitvijo nagrad
Zgoščena uprizoritev fantastične pripovedi Julesa Verna preplete fizično gledališče, animacijo predmetov in videoprojekcije ter gledalce povabi, da se vkrcajo na podmornico Nautilus – prav tisto, ki kot nenavaden nepoznan predmet vznemirja mornarje in kateri pripisujejo krivdo za vse čudne pomorske nesreče. Z njo skrivnostni in malce blazni kapitan Nemo, profesor in strokovnjak za morske globine Aronnax, njegova asistentka Conseil ter drzni kitolovec Ned Land zaplujejo na pot okoli sveta pod morjem. Na tej pustolovščini gledalci skupaj s posadko potujejo mimo številnih pokrajin, odkrivajo nepoznane kotičke Zemlje in skrivnostni utrip morskih globočin ter življenja v njih.
Kritike
Andrej Nespanec
Šentjakobski oder LGL
Trajanje 40 min
Barbara Simoniti
Lutkovno gledališče Maribor
Režiser in scenograf: Jack Timmermans
Plesno-lutkovna predstava
Andrej Nespanec je slikovita pripoved o otroški domišljiji, ki sproža strahove in otrokom v omarah slika pošasti. Predstava je nastala po motivih istoimenske slikanice, katere posebnost je, da se del zgodbe odvije le skozi ilustracije. Podobno tudi plesno-lutkovna predstava brez besed za pripoved izkoristi nebesedna gledališka sredstva: gib, animacijo objektov in glasbo, kar domišljiji pušča več prostosti kot besede. Izbrane knjižne motive preoblikuje in se osredotoči na Andrejev strah pred spanjem in njegove žive sanje – od nočnih mor, ko ga v snu obiščeta dve pošasti, do sanj o morju, valovih in kitu, ki se ga pošasti ustrašita, sam pa se mu pogumno postavi po robu in tako premaga strah.
Kritike
Gledališče od Ž do A
Šentjakobski oder LGL
Trajanje 55 min
Ira Ratej
SNG Drama Maribor
Režiserka: Ivana Djilas
Poučno-zabavna uprizoritev gledališkega zaodrja
Gledališče od Ž do A je igrana izobraževalna predstava, ki najmlajšim gledalcem razkriva potek gledališke uprizoritve iz zakulisja. V ospredje postavlja radovedna nepridiprava A in Ž z misijo razkrivanja gledaliških skrivnosti. Izmuzneta se skozi službeni vhod in za vsakimi vrati spoznata kakšnega gledališkega mojstra – inspicienta, odrske in scenske delavce, šiviljo, maskerko, rekviziterja, garderoberko, tonskega tehnika in mojstra svetlobe –, ki spretno rešujejo nepredvidene težave in prispevajo v kompleksen mozaik kolektivnega procesa, brez katerega gledališke predstave ne bi bile takšne, kot so.
Kritike
Hamlet pa pol
Cankarjev dom
Trajanje 60 min
Jaka Andrej Vojevec
Celinka, Cankarjev dom, Zavod Bufeto, Zavod SeVeDa
Režiser: Jaka Andrej Vojevec
Komedija zmešnjav
Hamlet pa pol ponudi pogled v zakulisje uprizoritve Hamleta v osrednji gledališki hiši. Odnosi znotraj gledališča so prav tako zapleteni kot v sami drami in Hamletova zgodba se že pred premiero odvije med samimi izvajalci, prestavljena v današnji čas in razmere. Kdo hoče komu ukrasti stolček? Kdo kaže prijazen obraz, za hrbtom pa rovari in spletkari? Komu je prva skrb umetnost in gledališče, kdo se želi le okoristiti? Z uporabo mask in tehnik sodobne commedie dell' arte nastopajoči odigrajo vsak po več vlog, v predstavo vnašajo tudi – redno posodobljene – komentarje na aktualno družbeno realnost, vanjo pa je vključen tudi opis dogajanja za slepe in slabovidne.
Kritike
Jutri je bila zabava, foto: Urška Boljkovac
Trajanje 45 min
Toon Tellegen
Lutkovno gledališče Ljubljana
Režiserka: Martina Maurič Lazar
Lutkovna predstava
Predstava Jutri je bila zabava iz istoimenske knjige za osnovo vzame prvo zgodbo z naslovom Zima ter jo dopolni z nenavadnimi in večkrat bizarnimi prizori iz drugih zgodb. Z namiznimi lutkami v snežno pobeljeni sceni predstavi svet živali, ki si najbolj želijo, da bi končno prišla pomlad. Veverica se odloči, da jo bo na vsak način pripeljala, pri tem pa ji z različnimi duhoviti domislicami pomagajo prijatelji jež, mravlja, slon in sova. Pet živali nas na trenutke spominja na otroke, ki so ravnokar začeli govoriti, zdaj pa se z rabo jezika na vse načine trudijo razumeti svet okoli sebe. Problemov in situacij, v katerih se znajdejo, se lotevajo zelo resno, logika, ki jih pri tem vodi, pa je vse prej kot logična.
Kritike
Kaj pa če …
Veliki oder LGL
Trajanje 45 min
Nebojša Pop Tasić
Lutkovno gledališče Maribor
Režiser: Marko Bulc
Dramsko-lutkovna predstava
Na praznem odru, s telesi in besedilom v verzih, ustvarjalna ekipa izzove z vprašanjem, kakšen je svet brez plastičnih igrač, lego kock, računalnika in pametnega telefona ter s čim vse se je mogoče igrati. Igriva lutkovna predstava brez lutk o igri brez igrač se poigrava z igrami preteklosti in jih premešča v sedanjost 'novih' otrok: rime, nasprotja, uganke, gluhi telefon, pantomima, oponašanje, prstne igre, pregibanje papirja, črni mož, hokej, zibka itd. Dinamičen izlet v analogne čase, ko je še bila 'igrača v glavi', ni zgolj nostalgičen obrat v preteklost, pač pa želi navdušiti k ponovni uporabi glave za ustvarjalno igro brez digitalne tehnologije.
Kritike
Kakčeve dogodivščine
Mali oder LGL
Trajanje 35 min
Pernilla Stalfelt
Mini teater Ljubljana, Novo kazalište Zagreb
Režiser: Ivica Buljan
Gledališka predstava
Knjiga o kakcu Pernille Stalfelt brez zadržkov pojasnjuje temo, ki je za nekatere še vedno tabu. Poučno slikanico, ki ne prinaša zgodbe, temveč obravnava kakce in kakanje v različnih pojavnih oblikah in situacijah, predstava Kakec – Kakčeve dogodivščine uprizori kot zabavni interaktivni televizijski šov z voditeljema dr. Ekom in dž. Ekico, ki vključuje tudi video, animacijo in glasbo. Otroci skupaj z voditeljema opazujejo oblike kakcev, primerjajo barvo in gostoto glede na to, kaj pojémo, se spomnijo, kako je, ko nas muči driska ali ko smo zaprti, ugotavljajo, kaj so kravjeki, bobki ali konjske fige, izvedo pa tudi, da lahko kakec uporabljamo kot gnojilo in da ponekod iz kakca gradijo celo hiše.
Kritike
Krickrac, to sem jaz!
Veliki oder LGL
Trajanje 30 min
Katja Kähkönen, Mateja Ocepek, Katja Povše, Sanja Tropp Frühwald
Plesni Teater Ljubljana, Gledališče za dojenčke in malčke AEIOU
Režiserki in koreografinji: Katja Kähkönen, Sanja Tropp Frühwald
Vizualna plesno-gledališka predstava
Avtorski projekt Krickrac, to sem jaz! je igriva in poetična vizualna plesno-gledališka predstava za najmlajše. Vizualno temelji na risbah, na katerih so otroci risali same sebe v prvih šestih letih življenja. Črte, različni liki in oblike so materializirani kot mehki in fleksibilni objekti v raznoliki barvni paleti, ki jih plesalki animirata in z njimi odplešeta svojo odrsko risbo. Dogajanje – ples in animacija hkrati – pri tem spominja tudi na samo dejanje risanja oziroma ustvarjanja v nenehnem spreminjanju odrske podobe. Ob glasbeni atmosferi zvončkov, tolkal in glasu se svet barv in oblik pregiba, vrtinči in sestavlja od preprostejših do kompleksnejših figur ter v zaključku na oder k ustvarjanju skupne risbe povabi vse.
Kritike
mali modri in mali rumeni
Cankarjev dom
Trajanje 40 min
Leo Lionni
Lutkovno gledališče Maribor
Režiser: Miha Golob
Lutkovna predstava
Predstavo je navdihnila avtorska slikanica italijanskega avtorja Lea Lionnija v tehniki kolaža, zgodba o dveh abstraktnih likih, ki sta prikazana z iztrganimi barvnimi ploskvami, razporejenimi na večinoma beli podlagi. »Lionni je izkoristil bogato pripovedno moč barve, oblike in kompozicijskih elementov za pripovedovanje svoje zgodbe,« je ob predstavi zapisala Dragica Haramija. Podobne principe uporablja tudi predstava, le da likovnim elementom dodaja uporabo gledaliških: male predmete, animacijo, gibanje, svetlobo in glasbo. Predstava o dveh prijateljih, ki ob radostnem objemu postaneta zelena in ju ob prihodu domov niti starši ne prepoznajo, skozi dinamično igro barv zastavlja vprašanja o prijateljstvu, bližini, identiteti, videzu in vsebini, o sebi in o drugih.
Kritike
Medved in mali, foto: Urška Boljkovac
Trajanje 35 min
Katja Gehrmann
Lutkovno gledališče Ljubljana
Režiserka: Ivana Djilas
Lutkovna spletenka
Medved in mali tematsko razgrne na videz preprosto zmešnjavo s kompleksnimi razsežnostmi. Nekega dne se iz izgubljenega jajca izleže gosak, ki že od samega začetka misli, da je medved, saj je medvedov obraz prvo, kar zagleda. Lutkovna predstava temelji na mehkih pletenih podobah in pravljičnih inštalacijah britanske oblikovalke Donne Wilson. V mehkem zavetju spletenega gozda Medved in malipostavi nekaj bistvenih vprašanj o drugačnosti, sobivanju in sprejemanju drugih. Ali je vse, kar je videti drugače, tudi zares tako drugačno od nas samih?V čem smo si različni in v čem podobni?
Kritike
Nekoč, ko nas ni bilo več, foto: Miha Fras
Trajanje 70 min
Lotte Faarup
Lutkovno gledališče Ljubljana
Režiserka: Anja Suša
Dramska predstava
Nekoč, ko nas ni bilo več ločitev staršev prikazuje skozi perspektivo otrok. Situacijo obravnava celovito, od nemoči staršev, ko dom napolnijo ljubosumje, odsotnost starša, prikrita agresija, obup in alkoholizem, do prehitrega odraščanja brata in sestre, ki poskušata v kaosu vzpostaviti red. Njun svet čez noč postane drugačen in vsak od njiju se po svoje spopada z izgubo ter predeluje svoje viharne občutke. Posebnost uprizoritve je tudi njena prostorska postavitev; dogajanje okoli dolge mize in na njej gledalci spremljajo z dveh nasprotnih si strani igralskega prizorišča, kar omogoča tudi pogled na odzive ostalih gledalcev.
Kritike
Neli ni več, foto: Mankica Kranjec
Trajanje 90 min
Lutz Hübner
Lutkovno gledališče Ljubljana
Režiser: Jaša Koceli
Glasbena predstava
Neli ni več prinaša zgodbo o bendu #hešteg, ki ga spremljamo na vajah. Pet med seboj različnih mladih pri koncu gimnazije poleg glasbe povezujejo prijateljski odnosi, pa tudi želja po uspehu, nenadoma pa njihov vsakdan prekine bolezen pevke in vse čaka težka preizkušnja in kup odločitev. Predstava tematizira delovanje skupine, osebne želje in ambicije, prijateljstvo, ljubezen, soočanje z minljivostjo in izgubo najbližjega. Ključnega pomena v uprizoritvi je tudi glasba: #hešteg izvaja avtorske komade z avtorskimi besedili, glasba pa presega realizem, ki ga sugerira izvirno besedilo, in ustvarja povsem svojo uprizoritveno raven.
Kritike
Ostržek, foto: Miha Fras
Trajanje 60 min
Carlo Collodi
Lutkovno gledališče Ljubljana in Umetniško društvo Konj
Režiser: Silvan Omerzu
Lutkovna predstava
Znameniti Ostržek je svojeglav in navihan fant, ki ga nemirni duh vodi skozi vrsto ovir in izzivov, dokler iz lesenjačka ne postane fant. Njegovo popotovanje je razgibano tudi v gledališkem izrazu: od realističnih do poetičnih prizorov, z dramsko igro in raznovrstnim lutkovnim jezikom senčnega gledališča, ročnih lutk, marionet in naglavnih mask. Collodijeva fantastična pripovedje v času objavljanja doživela veliko kritik zaradi vsebinske drznosti, saj je bila v odkritem nesoglasju s takratnimi prevladujočimi vzgojnimi načeli. Vprašanja, ki jih postavlja, so danes kvečjemu še bolj žgoča: Govoriti laž ali resnico? Ubogati starše ali delati po svoje? Izbrati tisto, kar si želim, ali tisto, kar je dobro zame ali prav? Zaupati sladkim obljubam? Kaj je tisto, kar iz lutke naredi človeka?
Kritike
Pekarna Mišmaš
Šentjakobski oder LGL
Trajanje 50 min
Svetlana Makarovič
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Avtor dramatizacije, dodatnih songov in režiser: Jure Novak
Igrana predstava s songi
Svetlana Makarovič je napisala več verzij knjige Pekarna Mišmaš; osnova za dramatizacijo je bila prva iz leta 1974. Režiser je igrano zgodbo o dobrodušnem Mišmašu, ki peče najboljši kruh daleč naokoli, dopolnil še z glasbo v živo – glasbenika je postavil kar na streho pekarne – ter s songi, ki jih ob nekaterih poudarkih v zgodbi odpojejo igralci sami. Na odru se razgrnejo tako realni človeški in nočni svet mišjega kraljestva kot nasprotje med družbo, ki želi svoj nos pomoliti v vse in vsakogar, ter posameznikom, ki ne pristaja, da bi mu taka skupnost krojila življenje. Zaostri se, ko se vaška mlinarica Jedrt, ki z odkupom le treh majhnih vreč moke ne more preživeti, jezno odloči, da bo prišla Mišmaševi skrivnosti do dna. Pridružijo se ji še nevoščljivi Kurji pek in radovedni vaščani z županom na čelu.
Kritike
Peter Kušter
Cankarjev dom
Trajanje 90 min
The Tiger Lillies, Julian Crouch, Phelim McDermott
SNG Nova Gorica
Režiserka: Ivana Djilas
Bizarna opereta, otvoritvena predstava festivala
Glasbena igra londonske skupine The Tiger Lillies je priredba svetovno znane otroške slikanice Struwwelpeter (1845) nemškega psihiatra, pesnika in pisatelja Heinricha Hoffmanna. Bizarne zgodbe, napisane v času t. i. črne romantike, pripovedujejo o neprimernem vedenju otrok, ki pripelje do krutega in nasilnega konca. Otrok, ki noče jesti, vse bolj hujša in naposled umre; deklica, ki se igra s prepovedanimi vžigalicami, zgori; deček biča psa, dokler mu ta ne odgrizne noge … V odrski postavitvi, namenjeni odraslim in mladini, glasba prevzame aktivno vlogo v pripovedovanju teh temačnih zgodb, s povezovalcem, ki v falzetu vodi skozi grotesken svet, poln črnega humorja, ter ekstravagantno vizualno podobo s poudarjeno afektirano igro in uporabo lutk. Prodaja vstopnic: Cankarjev dom
Kritike
Pobalinska pujsa
Mali oder LGL
Trajanje 40 min
Manica K. Musil
Lutkovno gledališče Maribor
Režiser: Miha Golob
Interaktivna lutkovna predstava
Predstava o dveh pujsih, ki vešče pretentata vse živali na dvorišču in se neugnano zabavata na njihov račun, je oblikovana kot skupek potegavščin ustvarjalne ekipe, v katere igralca vpleteta tudi gledalce, da pujsoma Tinetu in Tonetu aktivno pomagajo pri njunih dejanjih. Igralca in animatorja pri tem prevzemata več vlog: uprizarjata osrednja junaka, pripovedujeta zgodbo in animirata druge živalske like. Likovna podoba predstave izhaja iz same slikanice in živalski liki ostajajo dvodimenzionalni, vsak lik je sestavljen iz več kosov mehkega filca, ki jih igralca s pomočjo magnetov postavljata in premeščata po igralni ploskvi, na kateri se s svetlobo in nitjo zarisuje prizorišče dvoriščnega konflikta.
Kritike
Romeo in Julija
Cankarjev dom
Trajanje 60 min
William Shakespeare in ustvarjalna ekipa
Zavod Margareta Schwarzwald in Cankarjev dom
Avtorica koncepta in režiserka: Maruša Kink
Gledališka predstava
Romeo in Julija je uprizorjena kot igra v igri; skupina mladih se na šolski spis o Shakespearovi drami pripravi tako, da zgodbo odigrajo. Štirje igralci predstavijo osrednje dramske osebe, pri tem pa vsak odigra po več vlog. Odlomke izvirnega besedila v verzih je ustvarjalna ekipa prepletla z improviziranimi dogodki iz življenja posameznih likov iz zgodbe ter glasbenimi in drugimi referencami iz sodobnega življenja mladih. V sodobnem gledališkem jeziku uprizoritev verz podaja mehkeje in zato bolj razumljivo ter mladim približuje vsebine Shakespearovih zapletov: usodna ljubezen, nerazumevajoča okolica, zaslepljena s sovraštvom, maščevalnost in sovraštvo, pripadnost in podrejanje skupinam, iskanje lastne identitete in svojega glasu v svetu.
Kritike
Srce in popek
Veliki oder LGL
Trajanje 45 min
Katja Kähkönen, Mateja Ocepek, Katja Povše
Gledališče za dojenčke in malčke AEIOU, Hiša otrok in umetnosti, Društvo lutkovnih ustvarjalcev, Zavod H'art
Doživljajska predstava, interaktivno popotovanje v notranjost telesa
Avtorska predstava Srce in popek je svojevrstna oblika senzoričnega gledališča, didaktičnega in umetnostnega igrišča, interaktivna inštalacija in igralnica, kjer kirurginji dr. Krasta in dr. Koža vodita gledalce po skrivnostnem svetu človeškega telesa. Otroci si nataknejo kirurške čepice in copate ter postanejo njuni pomočniki. Z vstopom v domišljijsko operacijsko sobo, kjer že čaka družina Smrkelj, se na sproščen, preprost in igriv način spoznavajo z organi ter funkcijami svojega telesa. S tipanjem in preizkušanjem iščejo odgovore na vprašanja, kot so: kam potuje hrana, ki jo pojémo, kaj premika moje telo, kako potuje kri po žilah in kako pridemo na svet, ne nazadnje pa tudi, kje se porajajo vsa ta vprašanja.
Kritike
Želim si …
Šentjakobski oder LGL
Trajanje 80 min
Avtorski projekt na podlagi izbranih besedil z natečaja Najst
SNG Drama Ljubljana
Režiser: Juš A. Zidar
Dramska predstava
Uprizoritev je nastala na podlagi dramskih prizorov in besedil, ki so jih na natečaj ljubljanske Drame z izhodiščem »Želim si, da bi se zgodilo drugače« poslali najstniki, stari od deset do petnajst let. Skupaj s pisci in igralci sta za adaptacijo in kompilacijo izbranih tekstov poskrbela režiser in dramaturginja. Igrana uprizoritev skozi fragmentarno pripoved o štirih najstnikih, prijateljih iz plesne šole, v ospredje postavlja njihovo intimno doživljanje sveta, odnose med njimi, z družino in učitelji; razkriva želje po prijateljstvu in sprejetosti, občutke negotovosti in nemoči, strah pred neuspehom in zavrnitvijo. Zgodba vsakega posameznika je unikatna, vendar si kljub različnosti med njimi in raznoterostjo problemov delijo skupno željo: da bi lahko bili to, kar so, in da bi bili kljub temu ali prav zato sprejeti v družbi.
Kritike
Živalske novice
Veliki oder LGL
Trajanje 45 min
Primož Suhodolčan
Gledališče Koper in SNG Nova Gorica
Avtorica dramatizacije in režiserka: Ajda Valcl
Dramska predstava
Živalske novice na oder postavljajo junake in zgodbe, ki jih je otroški in mladinski pisatelj Primož Suhodolčan ustvaril kot serijo kratkih pripovedi. V predstavi je uprizorjenih pet njegovih kratkih »akcijskih komedij«: Dolgčas okužil muhe, Trave ni, krave znorele, Vojna za travo, Raca spet padla z neba in Lepo je biti papagaj. V vseh epizodah kot glavni junak nastopa včasih neroden, a vseskozi originalen fant Primož, ki se z nenavadnimi živalskimi junaki vedno znova zapleta v nepredvidljive peripetije. V predstavi je tako tudi povezovalec nanizanih zgodb, spetih v okvir »gledališke oddaje« z novicami iz živalsko-človeškega sveta.
Kritike
Kamniti čevelj, foto Ajda Schmidt
Oder pod zvezdami
AGRFT
Režiserka: Anja Mejač
Plesno igrana predstava
Kamniti čevlji je plesno-igrana predstava, ki s povezovanjem različnih odrskih govoric ustvarja prazne prostore za ples zvočnih podob. Do njih vodi prepad, po katerem pademo skozi razpoke lastne psihe, a vedno nas ujame voda, ki nad nami prevlada. Komunikacija v stanju nemoči je otežena, gibanje skozi tekočino je drugačno, kar človeka plaši.
Kritike
Wanda Lavanda
Mali oder LGL
Trajanje 35 min
Lutkovno gledališče Reka
Režiserka: Morana Dolenc
Lutkovna predstava
Wanda Lavanda je zelo posebna ovčka. Kaj je tisto, kar jo dela tako posebno? Vsak košček njene volne je druge barve: rumena kot limona, rdeča kot mak, vijolična kot sivka, modra kot nebo. Wanda je zelo družabna ovčka, ki pa se zaradi svojega neobičajnega videza sooča z zavrnitvijo okolice. Druge živali, s katerimi se srečuje na svoji poti, mislijo, da je preveč drugačna in zato se nočejo družiti z njo. Da bi našla prijatelje, Wanda potuje po travnikih in gozdnih stezah, dogodivščina pa jo privede tudi na dno oceana.
Kritike
Groznovilca, foto: Urška Boljkovac
Veliki oder LGL
Trajanje 60 min
Jana Bauer
Režiser: Matjaž Farič
Navihana predstava
Groznovilca v nasprotju z večino dobrih mitoloških in pravljičnih likov poskrbi za vrsto prebrisanih dogodivščin. Simpatično poredna junakinja živi nekje daleč in v gozd prileti v čajniku z balonom. Čarobna mivka, ki jo Groznovilca podtakne živalim, povzroči same težave in trmasto preganjanje ježa, ki naj bi dobil steklino, ponuja prav dovolj prismuknjene potegavščine za razvijanje številnih zapletov. Groznovilčini nasprotniki so pestra in nenavadna druščina živali: Polž, Jež, Sova, Veverica, Medved in drugi liki, ki pa kljub vsemu na koncu postanejo njeni prijatelji.
Kritike
Gugalnica za vse, foto: Urška Boljkovac
Veliki oder LGL
Anja Štefan
Režiser: Ajda Valcl
Lutkovna predstava
Glavni junak lutkovne predstave je Zajček, ki – čisto sam – s trdim delom naredi gugalnico. Ker je prijazen, dovoli, da se na gugalnici gugajo tudi ostale živali, če le pristanejo na preprosto pravilo: »Kdor se hoče gugati, najprej potiska.« Vse gre kot po maslu, dokler se na gugalnici na znajde Lisica, za njo pa iz gozda prilomasti še Volk. Za koga bo na koncu gugalnica?
Kritike
Japonske pravljice, foto: Urška Boljkovac
Oder pod zvezdami
Socìetas / Chiara Guidi
Režiser: Chiara Guidi
Dramska predstava
Japonske pravljice je italijanska režiserka Chiara Guidi zasnovala kot svojevrsten dogodek, ki gledališče razbremeni odrskih konvencij. Vstopamo v japonski paviljon, v katerem otroci ob prebiranju fižola ter tankočutnem prepletanju svetlobe, glasbe, zvoka in skrivnostnih glasov prisluhnejo japonskim pravljicam, pri katerih se soočijo z vprašanji o radovednosti, zaupanju, odgovornosti, usodi ... Kaj se zgodi, ko kljub prepovedi odpremo skrinjico s čarobnim pišem ali pokukamo v skrivnostno sobano? Pravljice nas popeljejo v drugo kulturo in čas, ko smo ob večerih še sedeli za domačo pečjo in skozi njih spoznavali svet okrog nas.
Kritike
Jutri je bila zabava, foto: Urška Boljkovac
Veliki oder LGL
Trajanje 45 min
Toon Tellegen
Režiser: Martina Maurič Lazar
Lutkovna predstava
Zima, sicer krasen letni čas za kepanje, sankanje in snežake, traja že predolgo. Veverici kopni zaloga žira, ki ga je nabrala jeseni, in nič več ne more pregnati mraza. Le snega je vsak dan več. Čas je, da pride pomlad. Veverica se odloči, da jo bo na vsak način pripeljala, pri tem pa ji z različnimi duhoviti domislicami pomagajo prijatelji jež, mravlja, slon in sova. Na koncu pomlad seveda pride, po mnenju nekaterih živali kar sama od sebe, po prepričanju veverice pač z lastovko – prepričala se je lahko na lastne oči – in čas je za zabavo!
Kritike
Kamni
Šentjakobski oder LGL
Trajanje 55 min
Tom Lycos, Stefo Nantsou
Kamni  12+
Režiser: Ivica Šimić
Dramska predstava
Kamni je dramatizirana resnična zgodba o dveh fantih, ki sta metala kamenje z mostu nad avtocesto in tako ubila voznika. Napisana je kot igra za dva igralca, ki preigravata lika dečkov in dveh detektivov skozi vso igro.
Kritike
Karelčkove zgodbice, foto: Urška Boljkovac
Mali oder LGL
Trajanje 35 min
Rotraut Susanne Berner in Saša Eržen
Režiser: Silvan Omerzu
Lutkovna predstava
Karelček je navihan štiriletnik, ki ima rad pingvinčka in korenček. Pa mamo in očka. Pa še guganje in sneg in to, da je vedno prvi. Vprašanj mu nikoli ne zmanjka in kljubovanja se ne naveliča. Simpatična družina, ki rada počne stvari skupaj, nam pokaže, da se lahko tudi jutro, ki ga pričnemo slabe volje, prelevi v prav dober dan, še posebej če se vmes gugamo res visoko, pojemo najboljšo rižoto na svetu in dočakamo prvi sneg.
Kritike
Kaznovana trdosrčnost ali Peteršiljčkovo mamo rubijo, foto: Miha Fras
Kulturnica LGL
Režiser: Edi Majaron
Lutkotečna predstava
Lutkovna igra, v kateri nastopajo kopije izvirnih​ lutk​ iz štiridestih let preteklega stoletja​, se je na lutkovni oder vrnila v prenovljeni podobi ob 80. obletnici izida knjige Pravi ljudski oder (1934). Peteršiljčkova mama ne more plačati najemnine za sobico, zato ji hišni gospodar vzame posteljo. Pavliha ji pomaga, vendar na poti naleti na številne težave. Zgodba je napeta in polna iskrivih dialogov, otroci pa so vanjo vključenih kot aktivni soigralci.
Kritike
Kdo je napravil Vidku srajčico
Veliki oder LGL
Trajanje 35 min
Fran Levstik – Eka Vogelnik
Režiser: Eka Vogelnik
Lutkovna predstava
Tankočutna predstava, nastala po pravljici Frana Levstika, oživlja eno najlepših dragotin iz domačega literarnega sporočila. Neko poletje si Videk strga svojo edino oblekico. Ker so doma revni, je to velik problem. Žalosten je in na pol nagec. Bo Videk s pomočjo ovčke, grma, pajka, raka in ptička končno dobil svojo novo srajčko?
Kritike
Kit na plaži
Vinko Möderndorfer
Režiser: Vinko Möderndorfer
Dramska predstava
Glavna junakinja Nika je malce nenavadna osnovnošolka. Z družino se je preselila v nov kraj in obiskuje novo šolo. Tu se spoznava z novimi sošolci, novimi učitelji in z novimi težavami. Poskuša navezati stike in najti nove prijatelje. Ob različnih vragolijah razigranih osnovnošolcev bomo spoznali tudi učitelje, starše in predvsem učence. Počasi se nam bodo razkrile skrivnosti, ki jih ima vsak človek. Tudi Nika. Nika ima namreč veliko skrivnost ... Za katero pa se na koncu izkaže, da sploh ni tako velika skrivnost.
Kritike
Kralj Matevžek I.
Janusz Korczak, Ana Duša
Režiserka: Anja Suša
Dramska predstava
Kralj Matevžek I. je zgodba o dečku, ki je po nenadni smrti očeta kralja sam zasedel prestol. Kljub poskusom, da bi vladal po lastni pameti in pravično, ne more mimo ministrov in parlamenta, ki skrbijo za interese odraslih, ne pa tudi otrok. Da bi zadostil potrebam vseh prebivalcev, ustanovi otroški parlament. A namesto da bi se stvari s tem uredile, se še bolj zapletejo, in Matevžek bolj in bolj spoznava, da vladanje in demokracija skrivata neštete pasti in dileme, ki se jih ne da rešiti na preprost način.
Kritike
Lučka Regrat
Gregor Strniša
Režiserka: Maruša Kink
Popotovanje za lučko in odsev
Vsak regrat dobi enkrat lučko. Le kdo je še ni pihnil in potem opazoval zasanjanega lebdenja njenih malih lučk po zraku? A Lučka Regrat ni navadna lučka. In tudi ni navaden regrat. Ker bi rada videla svojo podobo, se s travnika odpravi v mesto. Tam se ljudje gledajo v izložbe in hodijo v kino in v gledališče, da bi gledali sami sebe. Na poti sreča nenavadne živali, rastline, ljudi in odseve. Da bi se uzrla, mora premagati nekaj strahov, skleniti nekaj prijateljstev in prepotovati nekaj ovinkov in stranpoti.
Kritike
Lučka, grah in pero, foto: Miha Fras
Oder pod zvezdami
Trajanje 35 min
Po motivih H. Ch. Andersena Kraljična na zrnu graha
Režiser: Katja Povše
Lutkovna zazibanka za najmlajše
Lučka, grah in pero je predstava za najmlajše gledalce, stare najmanj eno leto. Navdihnila jo je Kraljična na zrnu graha, ki je bila skupaj z drugimi Andersenovimi pravljicami prvič objavljena pred 180 leti. Predstava je namenjena našim najmlajšim obiskovalcem, tudi takim, ki so morda prvič v gledališču. Lučka, grah in pero je izjemno vizualna, zvočna predstava in je skoraj brez besed. Trije igralci izgovarjajo le nekaj medmetov, njihove glavne dejavnosti pa so petje, igranje na inštrumente ter animacija predmetov in lutk.
Kritike
Lutkovni klub
Preddverje Velikega odra LGL
Trajanje 60 min
Lutkovna delavnica
Na ustvarjalnih delavnicah spoznavamo lutkovno umetnost in ustvarjamo ob igrivih pogovorih, različnih zgodbah in zabavnih predmetih.
Kritike
Male kraljice, foto Mankica Kranjec
Oder pod zvezdami
Trajanje 75 min
Eva Mahkovic
Režiser: Jaša Koceli
Dramska predstava
Cecilija je pesnica, ima roza lase in svobodne nazore in je noseča. Wendy je grda, ima slabo kožo, slabe lase, slabo telo, še kar slabe obleke in slabe ocene. Regina je kraljica: najlepša, najuspešnejša, najbolj ambiciozna in najpametnejša med tremi, ima dolge lase, mami ji je v outletu Barberino kupila Prada hlače. Regina, Cecilija in Wendy so bile rojene v poznih devetdesetih, odraščale pa so po letu 2000. Že od šestega leta imajo skvod Nicki. Skvod ima načrt. Regina ima starejšo sestro Almo, Cecilija starejšo sestro Taro, obe sta stari okrog trideset; zanju predstavljata odraslost, morebitno prihodnost, skratka realnost. Tara ima otroke. Alma rada misli, da ima kariero. Včasih sta pripadali zdaj razpadlemu dekliškem gangu One More Time.
Kritike
Mašinerija, foto Urška Boljkovac
Oder pod zvezdami
Po češki računalniški igrici Machinarium oblikovalskega studia Amanita
Režiser: Zoran Petrovič
Mehansko-električna lutkovna predstava
Mašinerija je lutkovna predstava za otroke, ki jo je navdihnila priljubljena in večkrat nagrajena računalniška igrica Machinarium, ustvarjena v Amanita Design studiu. Mali robot se zbudi na smetišču zunaj robotskega mesta. Sprva se ne more spomniti, kaj se mu je zgodilo, a počasi se mu spomin vendarle vrača. Zgodil se je državni udar, po katerem je oblast v mestu prevzela tolpa zlobnih robotov. Med pučem je izgubil zavest, zato so ga odvrgli kot smet. Mali robot se odloči rešiti mesto, njegove prebivalce in predvsem svoje dekle, ki je ostalo ujeto za mestnimi zidovi. Za dosego tega mora opraviti številne naloge, prebroditi nevarnosti in izzive ter tako pokaže najmlajšemu občinstvu, da lahko tudi še tako majhen, na videz nemočen posameznik s svojimi dejanji spreminja svet na bolje. Če je majhen, preprost robot brez posebnih lastnosti, značilnih za današnje junake, sposoben rešiti svoje ljudstvo pred zlobno tolpo, potem je junak lahko vsakdo. Majhno pogumno dejanje je včasih največ, kar lahko naredimo v današnjem vse bolj prestrašenem svetu. Biti majhen, fizično šibek in povprečnega videza, to pravzaprav ni tako zelo pomembno, pogum in ljubezen, to je tisto, kar zares šteje.
Kritike
Medved in mali, foto: Urška Boljkovac
Mali oder LGL
Trajanje 35 min
Katja Gehrmann
Režiser: Ivana Djilas
Lutkovna spletenka
Medved in mali je na videz preprosta zmešnjava. Nekega dne se iz izgubljenega jajca izleže raček, ki že od samega začetka misli, da je medved. Medvedov obraz je namreč prvo, kar zagleda. Za črkami zgodbe in drevesi namišljenega gozda se skriva nekaj izjemno bistvenih vprašanj o sobivanju in sprejemanju drugih. Ali je vse, kar je videti drugače, tudi zares tako drugačno od nas samih? Koliko svojega časa in pozornosti smo pripravljeni nameniti odnosom z drugimi ljudmi?
Kritike
Misija X, foto Urška Boljkovac
Šentjakobski oder LGL
Trajanje 45 min
Jiří Havelka, Marek Zákostelecký, Tomsa Legierski
Misija X  6+
Režiser: Jiří Havelka
Lutkovna znanstvena fantastika
Misija X gledalce popelje v vesolje. Astronavt se znajde na neznanem planetu z neznano nalogo. Njegovo plovilo, ki mu zagotavlja kisik, brez njega zapusti planet in njegova misija kmalu postane boj za preživetje. Iz semena, ki na koncu izide iz njegovih prsi, na pustem planetu vzklijejo rastline. Lutkovna predstava v tehniki namiznih lutk je brez besed in gledalce nagovarja z močnimi podobami, metaforami in glasbo.
Kritike
Misterij sove
Franz Pocci, Célia Houdart - po predlogi lutkarske zapuščine Milana Klemenčiča
TJP – Centre Dramatique National d’Alsace Strasbourg
Režiser: Renaud Herbin
Intermedijska interpretacija Sovjega gradu (1936)
Projekt Misterij sove bo na oder postavil miniaturne like iz predstave Sovji grad, ki jo je leta 1936 ustvaril slovenski lutkar Milan Klemenčič. Sodobna francoska pisateljica CéliaHoudart bo Poccijevo zgodbo, ki se dotika vprašanj preobrazbe, zvijač in prevare, nadgradila v duhu sodobne filozofske pripovedi. Uprizoritev bo sledila ideji naprave za ustvarjanje iluzij. Gledalec bo povabljen, da vstopi v izdelovalnico podob. Iz okvira majhnega odra in poslikanih scenskih platen se bo njegov pogled prestavil za kulise, v ozadje prizorišča, tja, kamor običajno nima dostopa. Prostor se bo razgrnil, gledalčev pogled preobrazil, perspektive se bodo množile v ritmu potovanja podob in video projekcij. Znašli se bomo na drugi strani odrskega dekorja.
Kritike
Močeradek gre čez cesto, foto: Urška Boljkovac
Oder pod zvezdami
Trajanje 40 min
Matija Solce
Režiser: Matija Solce
Ugledališčena poezija Srečka Kosovela
Ugledališčena poezija Srečka Kosovela skuša gledalce povabiti k čudenju, jih raznežiti in razigrati ter zazibati s preprostimi ritmi, ki jih ponujajo verzi. Pesniški lutkovni kolaž vodi v svet senzoričnega, glasbenega in imaginativnega gledališča. Uporabite vse svoje čute in vstopite v gledališče, ki pomeni svet – in se mu čudite! Kajti toliko zanimivega je v njem ... V naši predstavi ni lutk. Je pa animacija! Animacija vsega: prostora, materiala, predmetov, svetlobe, zvokov, besed, ljudi. Animiramo pesnika samega, Srečka Kosovela, animiramo predstavo, animiramo gledalce. Zakaj? Ker želimo ne le uživati v podobah in dogodkih, ki jih posredujejo pesmi, ampak zajeti njihov duh.
Kritike
Mojca Pokrajculja, foto: Urška Boljkovac
Mali oder LGL
Trajanje 45 min
Eka in Brina Vogelnik
Režiser: Eka Vogelnik
Marionetna predstava
V naši osebni knjižnici zaseda Mojca Pokrajculja pomembno mesto. Ne vemo prav natančno, kdaj smo jo prvič slišali, najbrž v vrtcu. A nam kljub temu ostaja v spominu in nas spremlja skozi življenje. Pravljice se spominjamo predvsem po edinstvenih ilustracijah Marjana Mančka in po drugačni, izvirnejši zgodbi, kot jo imajo tipične pravljice. Likovna podoba klasične marionetne predstave Mojca Pokrajculja se od Mančkovih ilustracij razlikuje, saj so marionete in namizne lutke nastale po navdihu ilustracij Marije Vogelnik, izdanih v knjižici leta 1940. Poleg ilustracij pa se za odtenek razlikuje tudi vsebina.
Kritike
Nekje drugje, foto Jaka Varmuž
Tunel LGL
Trajanje 40 min
Zala Dobovšek, Nina Šorak, Tin Grabnar, Asja Kahrimanović Babnik
Režiser: Tin Grabnar
Animirana pripoved s kredno risbo
Nekje drugje je predstava, ki odpira temo, o kateri težko spregovorimo. Govori o deklici, ki se znajde v osrčju vojne. Skozi njene oči spremljamo spreminjajoče se mesto, polno grozot, nasilja, strahu, a tudi – upanja. Mesto preletavajo grozeča letala, ulice so izpraznjene, hrane na policah v trgovini ni več. Šola je zaprta. In vsake toliko se čisto blizu zaslišijo streli. Njeno okolje se je postopoma spremenilo. Postalo je nevzdržno. Deklica želi oditi v deželo, kjer bi ji lahko bilo lepše. Oditi želi nekam drugam, daleč stran od vojnih grozot. »Zjutraj sem se zbudila, si kot po navadi umila zobe, pojedla zajtrk in odšla v šolo. Vse je bilo kot običajno. In še včeraj sem se na dvorišču igrala s prijateljicami. Zdaj je vse drugače. Na dvorišče ne smem več. Prenevarno je. In ko se zasliši grmenje, moram z mami steči v klet. Tudi svojih prijateljev ne vidim več. In šole je konec. Zaprli so jo.«
Kritike
Nekoč, ko nas ni bilo več, foto: Miha Fras
Oder pod zvezdami
Trajanje 70 min
Lotte Faarup
Režiser: Anja Suša
Dramska predstava
Nekoč, ko nas ni bilo več je presenetljiva, poetična in ganljiva zgodba o prehitrem odraščanju danske avtorice in režiserke Lotte Faarup. Je zgodba o dveh otrocih, ki skušata rešiti zakon svojih staršev in se izgubita v kaosu prepirov ... Drama prikazuje ločitev skozi otroške oči ter svobodno, odkrito in živo spregovori o tem, kaj se dogaja za zaprtimi vrati otroške sobe, ko pred njimi divja vojna ločenih staršev, ko družinsko idilo zamenjajo ljubosumje, prikrita agresija, bes in obup. Svet, ki ga poznata otroka (brat in sestra), čez noč postane drugačen – vsak od njiju se po svoje spopada z izgubo in predeluje svoje viharne občutke.
Kritike
Neli ni več, foto: Mankica Kranjec
Oder pod zvezdami
Trajanje 90 min
Lutz Hübner
Režiser: Jaša Koceli
Glasbena predstava
Neli ni več je predvsem zgodba o bendu. Neli, Jan, Danny, Kora in Tina, ki sestavljajo #hešteg, so skupina petih mladih pri koncu gimnazije in so dovolj ambiciozni, da želijo poleg opravljanja vsakodnevnih obveznosti ustvariti nekaj več. Za vsestransko harmoničen bend mogoče niso najbolj idealna sestava, ker so si med seboj preveč različni in so kljub prijateljskim in romantičnim relacijam individualisti, vendar jih žene skupna ambicija. Ko vsakdan njihovega benda (v uprizoritvi jih spremljamo na vajah) prekine bolezen pevke, soustanoviteljice in najsvetlejše zvezde Neli, se morajo odločiti, ali so se pripravljeni spoprijeti s težavo, prebroditi težko obdobje in se iz grozljive preizkušnje, ki je za Neli lahko usodna, prebiti močnejši za življenjsko lekcijo o prijateljstvu, pomoči in solidarnosti, pa tudi o pogumu in nekonvencionalnih odločitvah.
Kritike
Odvratne rime, foto: Miha Fras
Šentjakobski oder LGL
Trajanje 70 min
Roald Dahl
Režiser: Vinko Möderndorfer
Dramska predstava
Pesniško besedilo odličnega pisatelja za mladino in otroke Roalda Dahla Odvratne rime pravzaprav nima klasične dramske strukture. Pisatelj nam v duhovitih verzih še enkrat pove nekatere zgodbe iz zakladnice najbolj znanih pravljic. Tako spet, vendar malce drugače, izvemo, kaj se je zgodilo z Rdečo kapico, kakšna je resnica o Pepelki, kdo so junaki Treh prašičkov in še in še in še. Na novo povedane pravljice, ki jih vsi otroci vseh generacij znajo na pamet, so v večini takšne, kot morajo biti, vendar ... Dahl nas prav nič utruja s srečnimi konci, prav nasprotno, vedno znova nas preseneča s svojo neulovljivo domišljijo. Predstava bo gledalce presenetila z duhovitimi scenskimi rešitvami in znane pravljice prikazala v novi, še ne znani preobleki, ki pa bo neskončno zabavna in dinamična. Hkrati nam bo dala misliti.
Kritike
Opice
Amit Drori
Opice  18+
LGL, Hazira – Performance Art Arena, Jerusalem (Izrael), TJP – Centre Dramatique National d’Alsace Strasbourg in Theatre Garonne, scène européenne, Toulouse (Francija)
Režiser in avtor likovne podobe: Amit Drori
Robotsko obredje
Gledališka uprizoritev Opice v izvedbi ljudi in strojev bo popotovanje v resničnost skupine eksotičnih robotskih opic. Ta, do popolne nadrobnosti izoblikovana bitja, živijo v mehanskem univerzumu, ki briše meje med človekom in strojem, med »živimi« in »mrtvimi«. Kot da se ne bi zavedale zunanjega sveta, opice živijo v svojem popolnem, umetnem mikrokozmosu. V tem zapletenem skupnem svetu se različne vrste opic ljubijo, prepirajo, rojevajo in umirajo. Častijo svojega boga, se igrajo. Druga do druge so krute, a tudi skrbne. Robotske opice so bile ustvarjene zato, da bi v nas po eni strani spodbudile občutek za globoko istovetenje, po drugi pa sprožile razmislek o razlikovanju od človeka in njegovih »misli«. To tavanje med sočutjem in odmikom ustvarja odrsko resničnost protislovij in čustvene napetosti.
Kritike
Ostržek, foto: Miha Fras
Veliki oder LGL
Trajanje 60 min
Carlo Collodi
Ostržek  6+
Koprodukcija LGL in Umetniško društvo Konj
Režiser: Silvan Omerzu
Lutkovna predstava
Znameniti Ostržek je vesel in navihan fant, ki ga nemirni duh vodi iz dogodivščine v dogodivščino. Mora skozi svet skušnjav, dolžnosti, slave, razkošja in zabave, da lahko razvije svojo človeškost ter iz lesenjačka postane fant.
Kritike
Pepelka, foto: Urška Boljkovac
Šentjakobski oder LGL
Trajanje 60 min
Simona Semenič
Pepelka  5+
Režiserka: Ivana Djilas
Dramska predstava
Po svetu kar mrgoli različic pravljice o lepi, skromni in dobri deklici, ki je doživljala krivico, a bila na koncu poplačana s prinčevo ljubeznijo. Eno od različic je prvi zapisal Charles Perrault, za njim sta svojo zapisala brata Grimm. V obeh najdemo hudobno mačeho in polsestri, ples s princem ter izgubljeni čeveljc, le da v prvi Pepelko z obleko za ples opremi dobra vila, v drugi pa drevo, ki ga je bila Pepelka posadila na materinem grobu.
Kritike
Peter Pan, foto Jaka Varmuž
Oder pod zvezdami
Trajanje 75 min
Jera Ivanc po istoimenski igri J. M. Barrieja
Peter Pan  5+
Režiserka: Yulia Roschina
Dramska pustolovščina
Zgodba o Petru Panu je zgodba o večnem odraščanju. Peter Pan si želi za vselej ostati otrok, saj je prepričan, da nas odraščanje oropa domišljije in postanemo dolgočasni. Gre za eno najbolj znanih in slovitih pravljic na temo odraščanja, spoznavanja novih občutkov in sprejemanja odgovornosti, pri tem pa je obdana z veliko mero čarobnosti in simbolike. Peter Pan se noče postarati, noče niti zrasti, želi si leteti, se bojevati s kapitanom Kljuko in raziskovati deželo Nije. Ta prebrisani in poskočni fant osvaja otroško domišljijo in srca po vsem svetu že več kot sto let, njegova podoba pa je zaživela že v mnogih filmih, muzikalih, predstavah in knjigah.
Kritike
Račka, Smrt in tulipan, foto: Miha Fras
Šentjakobski oder LGL
Trajanje 40 min
Wolf Erlbruch
Režiser: Fabrizio Montecchi
Senčna predstava
SENČNA PREDSTAVA. Senčno predstavo Račka, Smrt in tulipan je navdahnila slikanica z originalnim naslovom Ente, Tod und Tulpe (2007) nemškega pisatelja in ilustratorja Wolfa Erlbrucha. Njegove slikanice odlikujeta jasno in preprosto oplemenitenje življenjskih dogodkov z rahločutno obzirnostjo ter predelovanje filozofskih tem z lahkotno poetično prozo, ki jo prežema humor. Vedro, rahločutno, a hkrati duhovito nas soočajo s težkimi temami, o katerih otroci radi sprašujejo, odrasli pa se jim večkrat najraje izogibamo.
Kritike
Rekviem za prihodnost, foto Nada Žgank
Oder pod zvezdami
Trajanje 40 min
Maja Smrekar
Hibridni performans
Rekviem za prihodnost je hibridni performans, v katerem človeka nadomestijo živali in droni. Konceptualno izhaja iz postantropocentristične dekonstrukcije dualizma kartezijanskega pogleda na živalski stroj. Descartes razume žival kot nabor generiranih zvokov, ki izhajajo iz kompleksnega mehanizma tekočin, mišic in kosti. Brez duše. Kaj je potemtakem stroj kot umetna inteligenca in kako interpretirati dialog med živalsko in umetno inteligenco? Antropoceni stroj Rekviema za prihodnost se v prisotnosti glasu in kontrapunktu pulzirajočih intervalov sklene v paradoksalni krog človekovega obstoja v brezmejnosti vesolja.
Kritike
Sapramiška
Oder pod zvezdami
Trajanje 40 min
Svetlana Makarovič
Režiser: Nace Simončič / Brane Vižintin
Osvežena lutkotečna predstava
Najbolj slavna slovenska marioneta je Sapramiška. Slovenski otroci si ne morejo predstavljati odraščanja brez pravljic Svetlane Makarovič. Po njenih literarnih predlogah so nastale mnoge lutkovne predstave, ki so osvojile mlade gledalce. Prebrisana in hrabra Sapramiška velja za največjo slovensko lutkovno uspešnico. Najbolj znana gledališka uprizoritev je tista, ki je doživela premiero leta 1986 v Lutkovnem gledališču Ljubljana (režija Nace Simončič) in je neprekinjeno na sporedu do danes. Sapramiška je dokaz, da današnje otroke pritegnejo tudi bistveno manj spektakularne reči kot sodobna tehnologija, ki pa so tekstovno in izvedbeno prepričljive.
Kritike
Sprehod po skritih kotičkih Lutkovnega gledališča Ljubljana
Preddverje Velikega odra LGL..
Trajanje 60 min
Ogled gledališča
Kritike
Sončnica na rami
Antologija slovenske poezije za otroke
Režiser: Mare Bulc
Ugledališčena poezija
Antologija Sončnica na rami je po prvi izdaji leta 1975 zdaj doživela že četrto; najnovejša izdaja razširja zakladnico bogate in raznovrstne slovenske mladinske poezije tudi z izbranimi sodobnejšimi avtorji. V obsežni knjigi najdemo štiriinšestdeset slovenskih pesnic in pesnikov, ki nudijo izredno dragocen pregled slovenskih otroških pesmi. Ustvarjalci bodo uprizarjali pesmi, ki razpirajo (otroške) čustvene svetove in spregovorijo o občutkih in notranjih turbulencah ljubezni, strahu, poguma, upora, nesreče, prijateljstva, žalovanja in veselja. Med drugim jih bodo navdihovale pesmi Ferija Lainščka, Svetlane Makarovič, Miroslava Košute, Lile Prap, Vinka Möderndorferja, Saše Vegri, Albine Vodopivec, Andreja Rozmana Roze, Barbare Gregorič Gorenc, Milana Dekleve, Borisa A. Novaka, Nika Grafenauerja, Miklavža Komelja, Petra Svetine, Boruta Gombača, Bine Štampe - Žmavc, Jožeta Snoja, Ervina Fritza in drugih.
Kritike
Sovica Oka
Svetlana Makarovič
Režiser: Brane Vižintin
Marionetna predstava
Sovica Oka je prvo besedilo Svetlane Makarovič za otroke in tudi njeno prvo besedilo, uprizorjeno v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Predstava je ob svoji premieri leta 1972 v režiji Matjaža Lobode pomenila prijetno in dobrodošlo osvežitev v repertoarju, ki je tedaj povečini obsegal tuja dela. Šele odtlej so se lutkovnih iger lotevali tudi najpomembnejši slovenski literati. Makarovičeva je ustvarila prisrčno, ljubeznivo in poetično zgodbo o mali, kapriciozni sovici Oki, ki se je odločila, da ne bo več navadna, nočna ptica, temveč dnevna sova. Luna jo sicer želi pregovoriti, a nič ne pomaga. Zjutraj, ko sovja družina zleze v posteljo, si Oka natakne sončna očala in razposajeno poleti v beli dan. Na svojem preletavanju sreča vrsto živali, sledijo dogodivščine – tudi nevarne!
Kritike
Škrt škrt kra čof!
Kitty Crowther
Režiserka: Ivana Djilas
Lutkovna predstava
Škrt škrt kra čof! je nežna pravljica za najmlajše, kjer se prepletajo močna čustva in bogata domišljija. Žabec Jerko se boji iti spat. Kaj je ta zvok – škrt škrt kra čof – ki se sliši pod njegovo posteljo? Jerkov oče ga poskuša prepričati, da ni ničesar, česar bi se moral bati. Vse dokler se sam ne uleže v posteljo in sliši – škrt škrt kra čof. Ko oba stopita iz hiše, odkrijeta, da škrt škrt dela krt, ki koplje luknjo, čof naredi riba, ki skoči iz vode, in kra se oglaša nočna ptica.
Kritike
Štiri črne mravljice, foto: Urška Boljkovac
Mali oder LGL
Trajanje 35 min
Anja Štefan
Režiser: Martina Maurič Lazar
Lutkovna predstava
Štiri črne mravljice je zbirka kratkih prilik o štirih mravljicah, v katerih je vsega ravno prav – poezije, humorja, ritma, besed, rim, topline in modrosti. Polne so drobnih užitkov in duhovitih prigod, ki porajajo meditativne razmisleke in prebujajo z bistroumno poanto. Kaj srečajo mravljice, ko se odpravijo v medvedji brlog, da bi srečale medveda? Medveda ne, pač pa pamet.
Kritike
Štirje muzikanti
Veliki oder LGL
Trajanje 50 min
Matija Solce
Režiser: Matija Solce
Lutkovna predstava
Znana ljudska pravljica o bremenskih godcih je bila uveljavljenemu lutkovnemu ustvarjalcu Matiji Solcetu izhodišče za živahno in prijazno glasbeno-lutkovno predstavo. Štiri živali se, tako kot v znani pravljici, odpravijo na pot in v mestu presenetijo ljudi s svojo glasbo.
Kritike
Tajno društvo PGC, Foto: Urška Boljkovac
Šentjakobski oder LGL
Trajanje 80 min
Anton Ingolič, Nebojša Pop Tasić
Režiser: Marko Bulc - Mare
Dramska predstava
Tajno društvo PGC je legendarno zimzeleno besedilo, otroška klasika. Nastalo je leta 1958 izpod peresa slovenskega pisatelja Antona Ingoliča, enega prvih avtorjev, ki je po vojni črpal iz resničnega življenja mladih in v njihovih nevsakdanjih dogodivščinah obravnaval njihove probleme. S priljubljenim in znamenitim tajnim društvom Pingoclavulusom oziroma krajše PGC-jem so odraščale različne generacije otrok, prvič pa bo Tajno društvo PGC v sodobni interpretaciji zaživelo tudi na našem odru.
Kritike
Ti loviš!, foto: Urška Boljkovac
Mali oder LGL
Trajanje 30 min
Saša Eržen
Lutkovno gledališče Ljubljana in Umetniško društvo Konj
Režiser: Silvan Omerzu
Veseloigra s tekom in petjem
Veseloigra s tekom in petjem za najmlajše v režiji celovitega lutkovnega umetnika Silvana Omerzuja je likovno izčiščena, glasbeno navdušujoča, igriva in dinamična. Na preprosto sestavljivem odru z lesenimi lutkami in rekviziti se pred gledalci odvije napeta in prav do konca zanimiva tekma med sosedoma, ki postaneta prijatelja. Duhovito besedilo je zapisala pisateljica mlajše generacije Saša Eržen, ki se je s slikanico Tista o bolhah lani uvrstila med pet finalistov za nagrado izvirna slovenska slikanica.
Kritike
Turlututu, foto: Urška Boljkovac
Sladki oder
Trajanje 35 min
Hervé Tullet
Turlututu  2+
Lutkovno gledališče Ljubljana in Centre de Créations pour l'Enfance Tinqueux (FR)
Režiser: Matija Solce
Miniaturka iz kovčka
Lutkovna miniaturka iz kovčka za najmlajše (2+) temelji na dogodivščinah Turlututuja, lika, ki ga že več let razvija priznani francoski ilustrator in avtor Hervé Tullet. Turlututu je živahen, dinamičen, navihan in prisrčen lik, ki iz slikanice prestopi na oder in se takoj izgubi. Na poti iskanja se gledalci znajdejo v domišljijskem svetu, kjer se začnejo dogajati čudežne gledališke stvari. Otroci postanejo aktivni akterji predstave, v kateri z režijskimi, interpretacijskimi in tehničnimi domislicami zaživi lutkovnost v vsej svoji razsežnosti.
Kritike
V zavetrju časa
Tunel LGL
Trajanje 35 min
Meta Grgurevič, Urša Vidic
Večmedijska prostorska postavitev gibljivih podob, objektov, glasbe, svetlobe in performansa
Večmedijska prostorska postavitev gibljivih podob, objektov, glasbe, svetlobe in performansa sodobnih umetnic Mete Grgurevič in Urše Vidic V zavetrju časa je grajena po motivih knjige K svetilniku pisateljice Virginie Woolf in v tesnem sodelovanju z vrsto priznanih umetnikov z različnih področij sodobnih umetnosti. Namesto v gledališko dvorano vstopimo v Tunel, ki je v zaodrju Lutkovnega gledališča Ljubljana in se razteza v sam grajski hrib. Skozi prostorsko postavitev in akt performansa nas vodijo glasba, besede in zvoki; ti sledijo vzdušju zgodbe, ki pripoveduje o ustvarjalnem procesu umetniškega dela, intimnosti znotraj družine in razsežnosti časa.
Kritike
Vihar, foto Jaka Ivanc
Šentjakobski oder LGL
William Shakespeare
Vihar  14+
Gledališče Koper/Teatro Capodistria in Lutkovno gledališče Ljubljana
Režiser: Jaka Ivanc
Dramska predstava
Osamljen in neobljuden otok. Nanj sta se po brodolomu pred dvanajstimi leti rešila zakoniti milanski vojvoda Prospero in njegova zdaj odraščajoča hči Miranda, oba pregnana iz Milana, ko je Prosperov lakomni brat prevzel oblast in kneževino pokoril neapeljskemu kralju, ki prav zdaj s sinom, bratom in samooklicanim vojvodo ter spremstvom pluje mimo otoka. Prospero, ki ima magično moč, s pomočjo zračnega duha Ariela »uprizori« vihar, tako da se vsi njegovi nekdanji nasprotniki z ladje znajdejo na njegovem otoku. Tu so se brodolomci prisiljeni srečati s Prosperom, obračunati s povzpetniškimi nameni, izdajstvi in preteklostjo. Igra ima srečen konec – sin neapeljskega kralja se zaljubi v Mirando, Prospero blagoslovi njuno ljubezen in nekdanjim nasprotnikom oprosti zle namene. Vsi skupaj pa nato z ladjo odplujejo nazaj proti Italiji.
Kritike
Vihar v glavi
Gledališki inkubator LGL
Mentorstvo in režija: Primož Ekart
Gledališka avantura
Vihar v glavi je drzna gledališka avantura, v kateri bodo mladi ustvarjalci skupaj z režiserjem in igralcem Primožem Ekartom in kreativnimi sodelavci spoznavali najnovejša odkritja o načinu delovanja najstniških možganov. Kar 86.000 milijard nevronov v tem obdobju sproža najrazličnejše dnevne spremembe, hkrati pa omogoča mladostniško eksplozijo kreativnosti, drznosti, vznemirjenja in poguma. Skupaj z dramaturginjo in pripovedovalko Ano Duša ter mojstrom gibalnega gledališča Sebastjanom Staričem bodo mladi urili svoje telo in glas, se učili različnih gledaliških tehnik in improvizacij ter skozi različne faze ustvarjanja spoznavali celovit gledališki proces, ki ga bodo zaključili s predstavo, ustvarjeno v profesionalnih pogojih dela. Vihar v glavi bo premierno uprizorjen aprila 2018 na Odru pod zvezdami Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Kritike
Vila Malina
Veliki oder LGL
Trajanje 35 min
Svetlana Makarovič
Režiser: Svetlana Makarovič, Brane Vižintin
Lutkovna predstava
Jaz sem vila, jaz sem vila,
 vsi bi morali me radi imeti, 
jaz sem vila, jaz sem vila, 
vilam se ne sme zameriti, 
jaz sem vila, prava vila, 
z vilo je pa treba potrpeti
 ker sem vila, ker sem vila, 
me nihče ne sme oštevati.
Kritike
Virginija Volk, foto: Urška Boljkovac
Veliki oder LGL
Trajanje 50 min
Kyo Maclear
Režiser: Fabrizio Montecchi
Senčna predstava
Uprizoritev Virginija Volk je nastala po motivih slikanice avtoric Kyo Maclean in Isabelle Arsenault,  ki je lani v prevodu Tine Mahkota izšla pri založbi Zala. Vanesa ima sestro Virginijo, ki se počuti prav volčje oziroma se tako obnaša. Kar naprej tuli, renči in revska, slabe volje je, ne ljubi se ji družiti z nikomer, vse ji gre na živce in prav nič je ne more potolažiti. A Vanesa se odloči, da jo bo spravila v dobro razpoloženje. Poskuša marsikaj, a ne gre tako zlahka. Končno ji Virginija pove, da bi jo osrečilo, če bi lahko nekam poletela. Nekam, kjer so kolački, lepe cvetlice in drevesa in prav nobene potrtosti. Tja, v Rožni park! Vanesa se ne obotavlja, poišče škatlo z barvicami in stene kmalu postanejo pisane in slikovite. Virginijina soba se spremeni v Rožno dolino, v cvetoči vrt, poln barv in svežine. Naenkrat vse poleti, postane svetlo in veselo, z Virginijo vred.
Kritike
Vražji Triptih
Po motivih romana Mojster in Margareta M. A. Bulgakova
Režiserja: Matija Solce in Mirjana Medojević
Intermedialni lutkovno-vizualni omnibus
Vražji Triptih je omnibus treh dogodkov, ki se navezujejo na tematiko romana Mojster in Margareta (1966). Namen razčlenitve romana je predvsem v prikazu različnih dojemanj zgodbe v ožjem kot tudi širšem kontekstu današnjega družbenega stanja. Prav to se v romanu sprašuje hudič in, posledično, v času nastanka romana Bulgakov. Mogoče je prav to glavni razlog za tako dolgotrajno cenzuro Mojstra in Margarete. V Triptihu gre predvsem za raziskavo gledališča kot medija za družbeno samorefleksijo, je kot laboratorij za razkrivanje družbenih diagnoz v kontekstu današnje družbe in njenih defektov.
Kritike
Zajčkova hišica
Anja Štefan
Režiserka: Martina Maurič Lazar
Lutkovna predstava
Zajčkova hišica je zgodba o tem, kako se lahko vsak od nas kdaj znajde v stiski in brez strehe nad glavo in o tem, kako lepo in pomembno je, da si takrat pomagamo. Žaba, veverica, jazbec in medved v naši zgodbi pomagajo zajčku, ki izgubi svoj dom. S svojo naklonjenostjo, veseljem, odločnostjo in dobrodušnostjo mu odženejo črne misli in skupaj z njim postavijo novo hišico. Lisica pa se medtem skriva za grmovjem. Pomagati se ji ne ljubi, ker je fina gospa, je pa vseeno najprej radovedna in nato zavistna. Tudi sama bi imela novo hišico. Zakaj so jo zgradili zajcu in ne njej? Kako bi jo lahko dobila? Morda z zvijačo? Lisica je bistra in se domisli hudo nenavadne poti. A k sreči tudi tisti okoli nje niso čisto neumni. V svoji goljufiji ostane sama in nazadnje ji ne ostane drugega, kot da odkida blato, s katerim si je postlala.
Kritike
Zlati šus
Tunel LGL
Trajanje 60 min
Tamara Matevc
Zlati šus  14+
Režiser: Marko Čeh
Dramska predstava
To je zgodba o drogah. To je zgodba o zasvojenostih. To je zgodba o življenju.
Kritike
Zločin in kazen, foto Željko Stevanić
Tunel LGL
Trajanje 270 min
Fjodor Mihajlovič Dostojevski
AGRFT
Režiserka: Mirjana Medojević
Gledališka uprizoritev
Magistrska produkcija AGRFT, koprodukcija Lutkovno gledališče Ljubljana
Kritike
Zverjasec, foto: Urška Boljkovac
Veliki oder LGL
Trajanje 40 min
Julia Donaldson, Axel Scheffler
Zverjasec  3+
Režiser: Jaka Ivanc
Lutkovna predstava
Miška je lačna. Lakoto ji, tako kot vsaki miški, najbolje potešijo lešniki. Takšni najslajši, ki rasejo v gozdu. Gozd pa je poln najrazličnejših lačnih plenilcev. Tu je prihuljena in zvita lisica, pametna in samozavestna sova ter zapeljiva in vitka kača – vse bi jo rade za večerjo. Da bi se jih rešila uporabi domišljijo in pamet. Izmisli si zverjasca: „Ima postrani kremplje, grozne obrvi, čekane, pomarančne oči, črn jezik v gobcu …, najraje pa je lisice na žaru, sladoled, namočen v sovjem soku, in pražene kače.“ Lisica, sova in kača se prestrašijo in hitro najdejo takšno ali drugačno opravilo, češ da se jim mudi domov. V resnici pa jih je strah. Že se zazdi, da je miški uspelo prelisičiti živali, ko se v zgodbi zgodi nov preobrat. Pred miško stoji pravi zverjasec – prav takšen kot ga je oblikovala v svoji domišljiji. Torej resnično obstaja? In zelo zelo je lačen. Bo miška dovolj iznajdljiva, da bo ugnala tudi njega?
Kritike
Zverjašček, foto: Miha Fras
Veliki oder LGL
Trajanje 40 min
Julia Donaldson, Axel Scheffler
Režiser: Jaka Ivanc
Lutkovna predstava
Zverjašček je nadaljevanje Zverjasca, velike uspešnice Lutkovnega gledališča Ljubljana, ki je bila premierno uprizorjena aprila 2013. Obe slikanici je napisala angleška avtorica Julia Donaldson. Zverjasec (The Gruffalo, 1999) je pravi mednarodni založniški fenomen, saj je bil preveden v 50 jezikov, po vsem svetu pa so ga prodali v več kot štirih milijonih izvodov. Zverjašček (The Gruffalo's Child) je njegovo nadaljevanje, izšel je leta 2004 in ni prav nič manj slaven in znan od predhodnika.
Kritike
Zvezdica Zaspanka
Mali oder LGL
Trajanje 60 min
Frane Milčinski – Ježek
Režiser: (Jože Pengov), Matjaž Loboda
Lutkotečna predstava
Zvezdica Zaspanka – radijska igra, slikanica, film in lutkovna predstava – je poetična zgodba o ljubezni in srčnosti. Pripoveduje o zaspani zvezdici, ki z zamujanjem v službo na nebu povzroča veliko zmedo. Boter Meseček jo za kazen pošlje na zemljo, tam pa živi strašni razbojnik Ceferin, ki ima kamen namesto srca.
Kritike
Živalska farma
Veliki oder LGL
Trajanje 80 min
George Orwell, Andrej Rozman Roza
Režiser: Vito Taufer
Lutkovna predstava
Je pozitivna utopija sploh še mogoča? Kaj ponuditi mladim kot alternativo, če pa se vsak sistem lahko izrodi v različico totalitarizma? Je nujno, da jim ponudimo že izdelan sistem, ali je bolje, da jim privzgojimo vrednote in jih hkrati ves čas opozarjamo na možne napake?
Kritike
Žogica Marogica
Veliki oder LGL
Trajanje 45 min
Jan Malik
Režiser: Jože Pengov
Lutkotečna predstava
Čisto na koncu mesta je stala hišica, majhna kot kletka, čista kot jutranja zarja in ljubka kot cvetlica. V tej hišici sta živela babica in dedek.
Kritike
Želite prejemati spored in novice po elektronski pošti?
3 reasons to book on our web site