PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Zaradi bolezni v ansamblu vse ponovitve predstave Peter Pan odpadejo, predstavo Štiri črne mravljice pa nadomeščamo s predstavo Kdo je napravil Vidku srajčico.

Rdeči čeveljciPlesna predstava, trajanje 45 min

  5+
Foto Jaka Varmuž
Kaj so zgodi na presečišu sodobnega plesa, gledališča predmeta in vizualne umetnosti z elementi robotike? V produkciji DUM – društva umetnikov, ki producira dela na različnih področjih sodobne umetnosti, je nastala plesna predstava z elementi robotike Rdeči čeveljci, ki so jo nadahnili plesoči čevlji različnih znanih pravljic (Pepelka, Čarovnik iz Oza, Rdeči čeveljci ...). Zasnovala sta jo koreografinja Mateja Bučar in sodobni vizualni umetnik Vadim Fiškin, čigar umetniško delo Temni časi, je trenutno na ogled v galeriji Cukrarna. Predstava je v večernih terminih namenjena tudi odraslim.

PLESATI HOČEM

Od kod pride ples? Je res, da obstajajo čeveljci, ki kar sami plešejo? Se z njimi izražamo mi ali se morda oni izražajo z nami? Ples lahko izraža oblike, naloge, probleme, želje, ideje. Ni samo izraz, je tudi odnos, ki se prek plesa ustvarja: »Bi vas smel prositi za ples?« A ne pleše samo Pepelka s princem, pleše tudi otrok s svojo igračo, in ko topota po tleh, pleše s tlemi, tudi ko pade. Gib in ples sta igra s svetom, s silo teže, oblikami in trdotami stvari, ter odnosi med ljudmi.

Rdeči čeveljci se zdijo kot nalašč za ples. Z njimi je vse lažje, saj je videti, da plešejo sami, zato jih vsak mali plesalec bojda »nujno« potrebuje. Tudi mami pravi, da laže teče v novih  super športnih copatih, in zdi se ji, da je lepa samo v salonarjih. Ima jih že toliko, da se sploh ne da zapreti omare! Včasih tako močno verjamemo, da smo se spremenili, ker smo stopili v čevlje nekoga drugega, da nas to resnično spremeni – hodimo, izgledamo, se gibljemo, plešemo drugače; Kdo sem jaz, si ti, ki se nenehno spreminjava, ko srečujeva predmete in ljudi? Nekateri so nama zanimivejši kot drugi, z nekaterimi stopava v magični ples, iz katerega ne izstopava več enaka.

Včasih pa nas nekatere stvari lahko pretirano prevzamejo, zapelje nas njihov blesk. Želja odpleše po svoje, kot da ne bi imeli več nadzora, podobno kot rdeči čeveljci odnesejo deklico Karen v tisti malce strašni Andersenovi pravljici.

A kakor se rdeči čeveljci odločijo začarati tistega, ki jih nosi, imajo prav lahko tudi tako nenavadno moč kot Dorotejini čarobni svetleči se rdeči čeveljčki iz filma Čarovnik iz Oza, ki jo branijo pred hudobno čarovnico in so zanjo tisti magični pripomoček, ki jo ob trikratnem trku s petami ponese tja, kamor si želi. Ne da bi se zavedala, svoj dom v Kansasu dobesedno vedno že nosi s seboj, kar na nogah, saj si lasti to, kar ima voljo in moč – da jo kadarkoli ponese domov.

Danes živimo hitro in vsak dan imamo stik z ogromno ljudmi, stvarmi. Z mnogo novimi zunanjimi ali s čisto nepomembnimi vtisi moramo prav vsak dan plesati. To ni lahko, pogosto ne vemo več, kaj je pomembno in kaj ni. A zato ne nehajmo plesati! Raje si pomagajmo tako, da plešimo življenja skupaj s tistimi, ki jim zaupamo. Kar pogumno, obujmo rdeče čeveljce!

Pia Brezavšček

Produkcija DUM - društvo umetnikov, koprodukcija Lutkovno gledališče Ljubljana, Kino Šiška

Mateja Bučar (1957, Novo mesto) je leta 1974 končala baletno šolo v Ljubljani, leta 1978/79 pa zaključila študij klasične in sodobne baletne tehnike na Centre de Danse International Rosella Hightower v Cannesu (Francija). Leta 2015 je doktorirala s področja koreografije na Trinity Laban konservatoriju za glasbo in ples / City University London. Od leta 1980 je bila članica baletnega ansambla v SNG Opera in balet v Ljubljani, kjer je v 24 letih letih plesala v domala vseh predstavah. Leta 1986 se je pridružila tudi Plesnemu Teatru Ljubljana, ki ga je dve leti prej ustanovila Ksenija Hribar. Plesala je v večini njenih predstav in v vrsti predstav v produkciji PTL, sodelovala z Inštitutom Egon March, kot koreografka in protagonistka v Sloveniji in mednarodno. Leta 1999 je ustanovila DUM – Društvo umetnikov, kjer umetniško sodeluje z Vadimom Fiškinom. Njena dela in predstave, ki nastajajo od 1992 leta dalje, so bile poleg Ljubljane in Slovenije predstavljene na Dunaju, v Salzburgu, Berlinu, Moskvi, Milanu, Firencah, Varšavi, Budimpešti, Zagrebu, na Reki, v Stockholmu, Rotterdamu in še kje. Predstave, ki jih ustvarja so umeščene na odre, v galerije in mnogokrat tudi v zunanje urbane in mestne prostore. Trenutno poučuje koreografijo na plesni akademiji Alma Mater Europaea. Leta 2005 prejela Župančičevo nagrado Mesta Ljubljane, leta 2014 Ann Sayers Award v londonskem Laban centru, leta 2015 pa Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo za sodobni ples Slovenije.

Vadim Fiškin (Penza, 1965) je diplomiral na Inštitutu za arhitekturo v Moskvi (1986). Do leta 1996 je živel v Moskvi, zdaj pa živi v Ljubljani. Raziskuje odnos med znanostjo, osebno izkušnjo, željo in imaginacijo, med metafiziko in pragmatizmom, med umetnim in resničnim. Umetniku uspe razkriti pretanjene povezave in vzbuditi gledalčevo radovednost, vendar mu ne da dokončnega odgovora na vprašanje o pomenu. Mnoge instalacije, skulpture, fotografije in risbe na temo geografije, časa, svetlobe, aeronavtike, meteorologije zaznamujejo njegov posebni smisel za humor. Razstavljal je na številnih skupinskih in samostojnih razstavah: Beneški bienale (1995, 2003, 2005, 2017); 1. bienale v Valencii, Manifesta 1 v Rotterdamu, Manifesta 10 v Ermitažu, St. Peterburg; Narodna galerija Jeu de Paume v Parizu; Moderna galerija, Galerija Gregor Podnar, Ljubljana; Martin-Gropius-Bau v Berlinu; Palazzo della Ragione, Milano; Secesija in BA WAG Foundation na Dunaju; ZKM v Karlsruheju; MACRO v Rimu; Drawing Center v New Yorku. V Sloveniji je prvič delal leta 1992 na povabilo Dragana Živadinova. Z njim je soustvaril tri gledališke projekte. Sodeloval je tudi z M. Bergerjem, I. Kovačem, E. Hrvatinom, B. Jablanovcem, I. Buljanom … 

Premiera 30. oktober 2021, Oder pod zvezdami LGL

Produkcija DUM - društvo umetnikov, koprodukcija Lutkovno gledališče Ljubljana, Kino Šiška
Avtorja ideje: Mateja Bučar, Vadim Fiškin
Koreografinja: Mateja Bučar
Avtor vizualne podobe: Vadim Fiškin
Plesalke in soustvarjalke predstave: Kristina Aleksova, Katja Legin, Tina Valentan
Glasba: S. Kurjohin, F. Chopin, J. S. Bach, B. Savski
Oblikovalec luči: Vadim Fiškin, Gregor Kuhar
Tehnologija: Zavod ZET. Borut Savski
Besedilo o predstavi: Pia Brezavšček
Projekt podpirajo: Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo, Ministrstvo za kulturo RS
Hvala: Aleši Valič, Zavodu ZET, Katarini Bogataj
Vsa zasedba
Kritike