Severni sij. Erdman.Intermedijska uprizoritev, trajanje 100 min

Uprizoritev ene temeljnih pripovedi slovenske literature, romana Draga Jančarja z naslovom Severni sij (1984), nastaja v sodelovanju Imaginarnega in Lutkovnega gledališča Ljubljana. Odrska interpretacija romana bo potekala v dveh avtonomnih, a povezanih procesih.

Septembra 2022 bo roman predstavljen v intermedijski site-specific uprizoritvi, ki se vpenja v zapuščeno industrijsko okolje Palače Cukrarna in svoje uprizoritveno težišče usmerja na prizore iz romana, ki zahtevajo vizualnejši pristop. Marca 2023 pa se bo razširjena ustvarjalna ekipa z romanom ponovno srečala v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, kjer bo pripravila dramsko uprizoritev na podlagi avtorjeve dramatizacije romana.

Jančarjev Severni sij govori o Josefu Erdmanu, tujcu, rojenem v Mariboru, ki 1. januarja 1938 zgodaj zjutraj z vlakom pripotuje v Maribor, da bi se sestal s solastnikom podjetja J. Štastny & co. A gostitelj se nikoli ne pojavi. Josef se nastani v hotelu in začne spoznavati nove ljudi, med drugim tudi Franja Samso, pripadnika »boljše družbe«. Ko Erdman spozna še njegovo ženo Marjetico, se vanjo zaljubi in odloči se, da ostane v rodnem mestu. Poleg sveže ljubezni ga na Maribor veže tudi želja, da bi našel cerkev, v kateri je svetnik z modro kroglo v roki, ki se je spominja iz otroštva. Kasneje njegovo drago Marjetico okrutno umorita njegova pivska kolega, hkrati se sam vda alkoholu. Ko nazadnje le najde cerkev, ki jo je iskal, doživi noč, ko mesto obsije severni sij, in se mu dokončno omrači um.

Ta tujec je projekcija mesta in histeričnega časa tik pred izbruhom druge svetovne vojne. V mestu, kjer je iskal svoje korenine, doživi razkroj osebnosti, tako kakor je tudi svet okoli njega hkrati doživljal moralni zlom in nato še najhujšo kataklizmo doslej. Jančar v romanu enako pozorno in hkratno popisuje propad individuuma in sveta. Uprizoritev, ki se odvija v zapuščenem kompleksu Cukrarne, si to sporočilno linijo vzame kot izhodišče za preizpraševanje (poskusov) pobega različnih elementov, predvsem pa likov zgodbe pred prihajajočo kataklizmo. Deloma pred tisto, na kateri sloni roman, deloma pa pred tisto, v katero zremo danes v ne tako odmaknjeni daljavi.

Zgodbo o pobegu, duševnem begunstvu in izgubljenosti uprizoritev raziskuje z združitvijo različnih uprizoritvenih izrazov, jezika in strategij: gledališča lutk in objektov, dramskega gledališča, govorice močnih vizualnih podob, izražanja skozi konceptualno umetnost, videa in glasbe. S simbiozo uprizoritvenih poetik nastaja mnoštvo jezikov, pri katerih igralke in igralci uporabljajo lastni inštrument – zvok, govor in telo, uporabljajo pa tudi objekte in različne zvrsti lutk. Osnova in izhodišče, na katerem temelji uprizoritev, sta vsekakor moč besede in podob, ki jo prinašata Jančarjev roman in njegova dramatizacija.

Odrska priredba besedila temelji na romanu Severni sij Draga Jančarja in njegovi dramski priredbi, ki jo je za krstno uprizoritev romana v SNG Maribor leta 2005 pripravil avtor sam.

Primož Ekart, igralec, gledališki režiser in producent, je diplomiral iz dramske igre na AGRFT v Ljubljani. Igral je v več kot 80 gledaliških predstavah, nekaj celovečernih filmih, TV-nadaljevankah, radijskih igrah in predstavah uličnega gledališča. V zadnjem času se posveča predvsem gledališki režiji. V Lutkovnem gledališču Ljubljana je z mlado ustvarjalno ekipo znotraj Gledališkega laboratorija LGL ustvaril uspešnico Vihar v glavi (2017) in Rumeno luno (2020), za odraslo občinstvo pa je režiral poetično uprizoritev Nevidna (2021).

Leta 2016 je ustanovil Imaginarni, zavod za kulturno dejavnost, kjer je v njegovi režiji nastalo nekaj odmevnejših in tudi nagrajenih predstav. Predstava zgodba o nekem slastnem truplu ali kako so se Roman Abramovič ... ali gostija je leta 2012 na Tednu slovenske drame prejela nagrado Rudija Šeliga in nagrado občinstva, na festivalu Borštnikovo srečanje pa nagrado Združenja gledaliških kritikov in teatrologov za najboljšo predstavo v sezoni 2011/2012. Predstava Evropa je prejela nagrado marul za umetniški dosežek na Marulićevih dnevih v Splitu in je bila uvrščena v tekmovalni program Borštnikovega srečanja (2015). Nemoč je na 52. festivalu Borštnikovo srečanje prejela veliko nagrado za najboljšo uprizoritev festivala ter nagradi za igro (Nik Škrlec) in scenografijo (Damir Leventić). Tudi zadnji uprizoritvi v produkciji zavoda sta bili uvrščeni v tekmovalni program dveh slovenskih festivalov: to jabolko, zlato na 50. Teden slovenske drame v Kranju in Živela vulva! na Dneve komedije v Celju. Imaginarni svoje predstave soustvarja v sodelovanju z najpomembnejšimi slovenskimi gledališkimi javnimi zavodi, kot so Cankarjev dom, SNG Drama Ljubljana, Lutkovno gledališče Ljubljana, Mini teater, Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče ljubljansko. 

Premiera: 8. in 9. september 2022, Palača Cukrarna (Ambrožev trg 3, 1000 Ljubljana)

Koprodukcija LGL in Imaginarni, zavod za kulturno dejavnost