Emil in detektivi

  6+
Emil in detektivi, foto: Gregor Gobec
Ko se Emil Tischbein na železniškem peronu v Neustadtu poslovi od svoje mame, zagotovo niti ne sluti, da se bodo njegove počitnice v Berlinu spremenile v napeto detektivko. Na vlaku mu lopov Grundeis namreč izmakne dragocenih sto štirideset mark in Emil se odloči, da bo denar, ki ga je mama tako težko prislužila, dobil nazaj. Sam samcat zasleduje roparja po neznanem velemestu, in ko se že zdi, da se bo njegov lov klavrno končal, mu na pomoč priskočijo zelo posebni berlinski fantje. S svojimi novimi prijatelji, z malo sreče, veliko srčnosti in – kdo bi si mislil! – z buciko se zgodba razplete tako, kot je najbolj prav.
Emil in detektivi (1929) so prva uspešnica priljubljenega nemškega pisatelja in pesnika Ericha Kästnerja (1899–1974), ki je slovenskim in mladim bralcem po vsem svetu znan vsaj še po knjigah Pikica in Tonček (1931), Leteča učilnica (1933) in Dvojčici (1949). V času med obema vojnama, ko je mladinska literatura še plavala v oblakih fiktivnih dežel nekje daleč, daleč in kjer so v vlogah glavnih junakov nastopali čedni aristrokrati ali mogočni čarovniki, je bil Kästnerjev Emil nekaj povsem drugačnega. Fantič iz kože in kosti, ki si srečen konec izbori s pogumom in pametjo, ne pa s čarobno paličico, je mladim bralcem pomenil novo možnost poistovetenja. Tudi dogajalni prostor in čas sta postavljena v takratno realno okolje Berlina in v majhno mestece Neustadt (sicer predmestje Dresdna, v katerem je Kästner odraščal).

Poleg napete zgodbe, zanimivih karakterjev in svojstvenega humornega načina pripovedovanja Kästnerja odlikuje tudi močan etični imperativ – kar za aktivnega pacifista, ki so mu v času Hitlerjeve Nemčije prepovedali izdajati knjige, niti ni čudno. Tako Emilova zgodba nikakor ni zgolj kratkočasna in dinamična detektivka o lovu na roparja, ampak je predvsem zgodba o (materialni) revščini in (notranjem) bogastvu. Socialni kontekst, v katerega sta umeščena Emil in njegova mama, je zelo skromen in težak, saj je ukradenih sto štirideset mark, ki so povrhu vsega namenjene babici, mesečni zaslužek frizerke Tischbeinove. Kästnerjev Emil je izrazito pozitiven lik, s poudarjenim občutkom za odgovornost. Prav slednjo značilnost pa avtor uporabi tudi za kritiko družbe in sveta odraslih, ki dovoljujeta revščino in vztrajata ali celo spodbujata delitev na revne in bogate. Berlinski fantje v zgodbo vnašajo drugačen socialni in družbeni kontekst, z njimi pa Emilova zgodba postane tudi zgodba o prijateljstvu, solidarnosti in sprejemanju.

Uprizoritev Emila in detektivov se naslanja na Kästnerjev humor in napeto detektivsko vzdušje. Predstavo še dodatno razgibajo songi in koreografije, ki domiselno in igrivo soustvarjajo različne postaje Emilove dogodivščine. Pridih takratnega časa je čutiti tudi v kostumih, ki ostajajo zvesti zanimivi modi s konca 20. let prejšnjega stoletja. Poleg pisano nagajive dinamičnosti odrske interpretacije Emila in detektivov pa v predstavi ne umanjkajo niti resnejše teme, skozi katere zasijejo temeljne kästnerjevske vrednote: srčnost, pogum in prijateljstvo.

PREMIERA: 25. september 2014, Veliki oder LGL

OB OGLEDU PREDSTAVE PRIPOROČAMO:

  • Pogovor na teme: pomen vrednot, kot so pogum, poštenost, solidarnost, skrb za vrednote, prestopništvo, literarna dela na odru
  • Pedagoško gradivo, igrarija
  • Pogovor z ustvarjalci predstave, pogovor s sodelavci slovenske policije oziroma psihologi, ogled filma, ki je nastal po literarni predlogi, ali branje istoimenske slikanice.

Režiser: Ajda Valcl
Avtor: Erich Kästner
Igrajo: Nik Škrlec k. g., Jernej Kuntner, Rok Kunaver, Jan Bučar, Nina Skrbinšek, Alenka Tetičkovič / Nina Ivanič, Ajda Toman / Lena Hribar, k. g. / Aja Kobe, Matevž Müller, Voranc Boh k. g.
Avtorici dramatizacije: Simona Hamer, Ajda Valcl
Dramaturginja: Simona Hamer
Avtorica scenografije in kostumografije: Jasna Vastl
Skladatelj: Saša Lušič
Avtor songov (besedilo, glasba): Robert Jukič
Koreograf: Sebastjan Starič
Oblikovalec luči: Igor Remeta
Lektorica: Irena Androjna Mencinger
Producentka: Pija Bodlaj
Vodja predstave in oblikovalec zvoka: Aca Ilić
Lučni mojster: Srečo Brezovar
Scenski tehnik: Tomo Hvastja
Oblikovanje maske in frizur: Nina Jordanovski
Izdelava scene, predelava rekvizitov in kostumov: Sandra Birjukov, Iztok Bobić, Jernej Remše, s. p., Zoran Srdić, Urška Štrukelj, Marjeta Valjavec
Ključavničarstvo: Mehle Uroš, s. p.
Izdelava slamnikov: Joži Košak
Garderoberki: Nina Jordanovski, Maša Erčulj
Vsa zasedba
Predstave
04.11.2017 ob 11:00
Prizorišče: Veliki oder LGL
Kritike
Želite prejemati spored in novice po elektronski pošti?
3 reasons to book on our web site