Ostržek, festival Zlata paličica

  6+
Ostržek, foto: Miha Fras
Znameniti Ostržek je vesel in navihan fant, ki ga nemirni duh vodi iz dogodivščine v dogodivščino. Mora skozi svet skušnjav, dolžnosti, slave, razkošja in zabave, da lahko razvije svojo človeškost ter iz lesenjačka postane fant.

Ostržek italijanskega pisatelja Carla Collodija (1826–1890) že skoraj sto petdeset let pomeni neusahljiv vir navdiha. Od nastanka je doživel nešteto filmskih, likovnih, gledaliških in stripovskih različic. Collodija je v svet otroške domišljije najprej posrkalo prevajanje mladinske literature, leta 1881 pa je v otroški reviji Il Giornale dei Bambini začel po posameznih poglavjih objavljati zgodbo o lesenem možicu. Ko je po letu dni želel končati zgodbo, se je bralstvo uprlo in »zahtevalo« nadaljevanje. Iz začetnih 18 poglavij jih je na koncu nastalo 36. Zgodba je v času objavljanja doživela veliko kritik zaradi svoje vsebinske predrznosti. Bila je v odkritem nesoglasju s takratnimi prevladujočimi vzgojnimi načeli, zato se je moral Collodi, sicer uslužbenec šolskega ministrstva, skrivati za psevdonimom. Ostržka lahko danes v času permisivne vzgoje razumemo kot svojevrsten »vzgojni manifest«. Gre za otroka, ki se mora do cilja prebijati skozi vrsto ovir in izzivov – in to sam, povrhu pa še siromašen. V dolgotrajnem procesu spoznavanja se mora nenehno truditi, četudi je pri tem neposlušen in izjemno svojeglav. Preden si Ostržek »prisluži« preobrazbo v pravega dečka in postane skrben dobrosrčnež, mora na svoji koži izkusiti ves blišč in bedo tega sveta. Njegovo popotovanje je upodobljeno v obliki senčnega gledališča, ročnih lutk, marionet in naglavnih mask. Razgibanost je tako vpeta ne le v zgodbo, ampak tudi lutkovni jezik.


Predlagana izhodišča za pogovor z otroki in aktivnosti ob predstavi


Pred ogledom:

  • Pogovarjajte se o Ostržku, kot ga imate v spominu: kdaj smo zanj prvič slišali, kdaj smo poslušali celo zgodbo, kakšne občutke smo imeli ob njej, smo že kdaj gledali kakšno predstavo, risanko, film o Ostržku? Kako v tem trenutku doživljamo Ostržka?

Po ogledu:

  • Poskusite skupaj obnoviti zgodbo. Kaj vse doživi Ostržek in koga sreča? Ali kakšen del predstave ni bil razumljiv?

  • V predstavi je bilo uporabljenih veliko različnih lutk: naglavne maske, senčno gledališče, namizne lutke, marionete. Spomnite se, kako so posamezni liki upodobljeni. Kdaj je Ostržek upodobljen kot lutka in kdaj ga odigra igralka? Zakaj mislite, da je murn prikazan kot senčna lutka? Kakšen učinek sprožijo različne lutke?

  • So se otroci kdaj zbali za Ostržka? Se jim je kakšen prizor ali lik zdel strašljiv?

  • Kako bi opisali Ostržkov značaj? Kaj lahko o njem ugotovimo iz njegovih besed in dejanj, kaj pa o njem pravijo drugi? Ima lahko kdo hkrati dobre in slabe lastnosti? Je na primer dober po srcu, a včasih vseeno naredi kaj slabega?

  • Ostržek mora opraviti tudi kup odločitev: oditi v šolo ali na potep in v gledališče, naj posluša Zvitorepko in Brljava, ki mu obljubljata kup denarja, ali se vrne k očetu ... Se morajo tudi otroci kdaj odločiti med dvema ali več možnostmi? Na podlagi česa se odločijo?

  • Kdo vse v predstavi laže? Se tudi otroci kdaj zlažejo? Kako se ob tem počutijo? Ali takrat, ko ugotovijo, da se jim je kdo zlagal? Dobra vila ali Plavolaska v predstavi pravi, da poznamo dvoje vrst laži: take s kratkimi nogami in takšne z dolgim nosom. Kakšne laži so to?

  • Zakaj Muren posvari Ostržka in zakaj Ostržek njegovih svaril ne upošteva? Ali tudi otrokom starši, učitelji, prijatelji in drugi kdaj povedo, kaj naj naredijo ali kako, jih opozorijo na kaj? Zakaj to počnejo? Kdaj jih poslušajo in kdaj ne?

  • Ostržek se na koncu predstave spremeni v pravega dečka. Zakaj se zgodi ta sprememba?

  • Preberite zgodbo Laž in Prilažič Frana Milčinskega (Založba Sanje, 2008) in ilustratorke Ane Razpotnik. Kako je v njej upodobljena Laž?

Utemeljitev strokovne komisije

Ostržek je estetsko izčiščena in režijsko domišljena uprizoritev, ki s pomensko sugestivno izbiro lutkovnega izraza in premišljeno zasnovo scenske tehnologije subtilno zasnuje junakove preizkušnje ter mlade gledalce popelje na magično popotovanje polnokrvnega junaka v spoznavanju sveta in samega sebe. Pri tem natančno odmerja potek dogodivščin in razpira intenzivno pokrajino čustev, občutij ter razmišljanj, v napetem pričakovanju razpleta pa posebej tankočutno predstavlja trenutke strahu in negotovosti.


PREMIERA: 21. aprila 2015, Veliki oder LGL


OB OGLEDU PREDSTAVE PRIPOROČAMO:

  • Pogovor na teme: kako nastane lutka, domišljija, literarna dela na odru, dolžnosti, načela, vrednote, red, medsebojna složnost, iskrenost, skrb za druge, ljubezen, fantastičnost
  • Pedagoško gradivo, igrarija
  • Pogovor z ustvarjalci predstave, branje knjige, ogled filma, ustvarjanje preprostih lesenjačkov.
Koprodukcija LGL in Umetniško društvo Konj
Režiser: Silvan Omerzu
Avtor: Carlo Collodi
Prevajalec: Albert Širok
Avtor dramatizacije: Silvan Omerzu
Igrajo: Asja Kahrimanović / Iztok Lužar, Miha Arh, Nina Ivanič, Sonja Kononenko, Polonca Kores / Gašper Malnar, Iztok Valič, Maja Kunšič, Boštjan Sever k.g.
Dramaturginja: Zala Dobovšek
Avtorica songov: Saša Eržen
Avtor likovne podobe: Silvan Omerzu
Skladatelj: Mitja Vrhovnik Smrekar
Gib: Branko Potočan
Lektorica: Irena Androjna Mencinger
Oblikovalec svetlobe: Jaka Šimenc
Vodja predstave: Aleš Erjavec
Osvetljevalec: Niko Štabuc
Producentka: Pija Bodlaj
Scenska tehnika: Iztok Vrhovnik, Andrej Slinkar
Izdelava scene, mask in lutk: Silvan Omerzu, Žiga Lebar, Zoran Srdić, Iztok Bobić, Brina Fekonja, Polona Černe
Izdelava kostumov: Iztok Hrga, Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec, Mateja Šušteršič
Garderoberki: Jadranka Pavlović, Vita Lesnjak
Vsa zasedba
Predstave
Razprodano
06.10.2017 ob 11:00
Prizorišče: Veliki oder LGL
Kritike
Želite prejemati spored in novice po elektronski pošti?
3 reasons to book on our web site