Karelčkove zgodbice

  2+
Karelčkove zgodbice, foto: Urška Boljkovac
Karelček je navihan štiriletnik, ki ima rad pingvinčka in korenček. Pa mamo in očka. Pa še guganje in sneg in to, da je vedno prvi. Vprašanj mu nikoli ne zmanjka in kljubovanja se ne naveliča. Simpatična družina, ki rada počne stvari skupaj, nam pokaže, da se lahko tudi jutro, ki ga pričnemo slabe volje, prelevi v prav dober dan, še posebej če se vmes gugamo res visoko, pojemo najboljšo rižoto na svetu in dočakamo prvi sneg.

Predstava, polna topline in nežnega humorja, je odigrana z namiznimi in senčnimi lutkami. Odvija se na lesenem odru, kjer s pomočjo okvirja in drsnih vrat vstopamo v različna prizorišča Karelčkovega vsakdana.


Zbirko kratkih zgodb o zajčku Karelčku je napisala Rotraut Susanne Berner, priznana nemška ilustratorka in lanska Andersenova nagrajenka. 
Uprizoritev bo režiral in likovno zasnoval uveljavljeni lutkovni ustvarjalec Silvan Omerzu, ki je v našem gledališču nazadnje režiral predstavi Ostržek in Ti loviš!.

PREMIERA: 9. februarja 2017, Mali oder LGL

  

Saša Eržen

Vsak dan je dogodivščina

Včasih se zbudimo slabe volje. Takrat pomaga, če je za zajtrk to, kar imamo najraje. Ne potrebujemo veliko, da je vsak dan razburljiva dogodivščina. Sploh če imamo štiri leta. Karelček je namreč otrok, ki živi v vsakem od nas, samo da so nekateri nanj pozabili. In enako kot on vsak od nas potrebuje nekoga, ki ga ima rad, ki ga razume in s katerim mu je lepo. Tako preprosto je to.

Predstava Karelčkove zgodbe najmlajšim gledalcem prikaže dan v življenju družine, ki jo sestavljajo Karelček, njegova mama in očka, pa še najljubša igrača, plišasti pingvin. S Karelčkom se zbudimo, z njim zajtrkujemo, si umivamo zobke, zapojemo pesem, in ker nam ni treba v vrtec, se igramo dolgčas, ampak čisto malo, ker je to preveč dolgočasno, nato rišemo, gremo v park, po poti trmarimo, se gugamo res visoko, pobegnemo domov pred dežjem, v teku premagamo mamo, postavljamo nemogoča vprašanja, pričakamo prvi sneg in očka, ki pride iz službe, zapojemo pesem, postavimo ptičjo hišico, pojemo kosilo, zgradimo snežaka in mu zapojemo pesem, skačemo po kavču, premagamo kolcanje ter po večerji odidemo spat. Ker je to čisto preveč dolgočasno in se spanju upiramo z vsemi štirimi, se popeljemo s posebnim vlakom, ki vsak večer vozi iz Korenčkovega v Mižale, s postankom v Mokricah, kjer gredo potniki na stranišče in si umijejo zobke. Pa tudi po tem dneva še ni čisto konec.

Zgodbice Karelčkovega vsakdana se odvijajo na lesenem odru, na katerem so s pomočjo okvirja in drsnih vrat postavljena različna zunanja in notranja prizorišča, v katere vstopamo skupaj z lutkovnimi junaki. Predstava, polna družinske topline in nežnega humorja, je odigrana z lesenimi namiznimi lutkami, katerih natančna animacija gledalcem omogoča, da se popolnoma potopijo v odrsko čarovnijo. Uprizoritev, ki jo dopolnjujejo senčne lutke, je likovno zasnoval režiser Silvan Omerzu. Njegova izčiščena in prepoznavna estetika prežema tako lutke kot scenske elemente, zvočno pa jo dopolnjuje glasba Mitje Vrhovnika Smrekarja, ki poskrbi za to, da si po ogledu požvižgavamo najljubšo melodijo ali prepevamo nalezljivi song.


Alenka Veler

Gospa z rdečo pikasto kravato

Na lanskem knjižnem sejmu v Bologni, kjer se na pomlad vsako leto z vsega sveta zberejo tisti, ki se ukvarjajo s knjigami za otroke, so razglasili nagrajence za Andersenovo nagrado – največjo nagrado, ki jo lahko prejmejo avtorji otroških knjig. Še nikoli nisem tako vznemirjeno pričakovala razglasitve, saj je bila med nominirankami ena mojih najljubših ilustratork, Rotraut Susanne Berner. Približno sem vedela, kako je videti, ampak fotografija je vse kaj drugega kot človek, ki ga srečaš v živo. Ozirala sem se po občinstvu in nekako uganila, kdo bi lahko bila. Ko so razglasili oba nagrajenca in jo posadili na oder zraven kitajskega pisatelja Cao Wenxuana, sem vedela, da imam zagotovo prav. Pozornost so mi vzbudili njeni rdeči čevlji, in ko sem jo dan pozneje srečala še enkrat, sem se povsem zagledala v njene črne hlače na naramnice, belo srajco in rdečo kravato z belimi pikami. Tudi rdeči čevlji niso manjkali. Spraševala sem se, ali bo ta mladostna gospa drugo leto res praznovala že 70. rojstni dan. In takoj sem pomislila še na črno in belo kokoško iz knjige Ah ne – daj no, ki imata prav takšno rdečo culico z belimi pikami. In na to, da  seveda, saj ne more biti drugače – Rotraut Susanne je, kot bi stopila iz kakšne od svojih knjig. Prav v vsaki od njih boste našli kakšno reč s pikami! Ne verjamete? Potem pa hitro v knjižnico ali knjigarno po njene Živžave in knjige o Karelčku!

Priljubljena nemška ilustratorka kot otrok ni pretirano veliko risala, a ko je pri dvanajstih letih v galeriji videla dela slikarja Pabla Picassa, si je zaželela postati slikarka. No, vmes je hotela biti še medicinska sestra, igralka, pisateljica ... Nazadnje je našla pot do likovnega ustvarjanja. Živi v Münchnu in že skoraj štirideset let ustvarja za otroke in tudi odrasle, za svoje delo je prejela številne pomembne nagrade. Njen oče je bil vodja založbe in za rojstne dneve, ob praznikih in po knjižnih sejmih je za darilo vedno dobila knjigo. Oboževala je stripe, čeprav je njen oče menil, da to ni prava literatura. Pa jih je brala na skrivaj – še najraje na stranišču ali pod odejo, kjer je imela mir. Občudovala je risbe ilustratorja Walterja Trierja, še danes je to njen največji vzornik.  

Navdih za zgodbe Rotraut Susanne črpa iz svojega otroštva. Odraščala je v hiški na obrobju mesta Stuttgart, obkrožena z naravo, po kateri je sama pohajkovala ure in ure. Njena babica je bila kmetica, gojila je sadje, in zato se je velikokrat igrala med drevesi, medtem ko je babici delala družbo. V nekem pogovoru je povedala, da ji je od vseh njenih junakov čustveno najbliže prav Karelček – je otrok, kakršen je bila in je še vedno.

Karelčka si je izmislila, ko je bila nekega dne na sprehodu s svojim založnikom. Prosil jo je, naj napiše in nariše zgodbo za najmlajše otroke, v kateri bi nastopale živali. Ni imel ideje, katere živali naj bi to bile, pa se je avtorica hitro domislila, da so kunci pravzaprav spregledani in da je že zato vredno, da jih upodobi. Pomembno se ji je zdelo, da se v njenih zgodbah prepoznajo tako fantki kot deklice, in da lahko že najmlajši, ki morda zgodb še ne razumejo čisto dobro, v knjigah najdejo kaj zase. Očitno ji je to zelo dobro uspelo, saj je kunčja družina postala tako priljubljena, da je o njej nastalo kar štirinajst knjig!

Karelček je en tak navihan fantič, ki ima ljubečo družino, hodi v vrtec, se rad igra, rad se crklja, se včasih prepira s svojimi prijatelji, včasih je slabe volje, zna se tudi ujeziti, ampak ne preveč, predvsem pa veliko, veliko sprašuje. Z njim sem ob prevajanju preživela kar nekaj časa in ga še bolj vzljubila, ko sem se ukvarjala s prevodom zadnje knjige, ki je izšla v slovenščini, saj sem v njem takoj prepoznala svojega triletnika, ki včasih ušpiči kakšno čisto Karelčkovo – gotovo se v njegovih lumparijah in vsakdanjih pripetljajih prepoznate tudi vi, kajne? Zgodbe o Karelčku govorijo o preprostem vsakdanjiku družine, o drobnih prigodah, ki jih avtorica upodobi z malo besedami in izčiščeno ilustracijo – zdi se, da tako v zgodbah kot v slikah ni ničesar odveč. Avtorica nas očara s humorjem, s  pretanjenim posluhom za stiske in radosti otrok, njeni junaki pa so kljub navidezni preprostosti večplastni. Otroke jemlje zelo resno in zato se ni čuditi, da ima med njimi toliko oboževalcev, navdušenja pa se brez težav nalezemo tudi odrasli. Vabljeni k raziskovanju igrivega sveta avtorice, ki je osvojila male in velike ljubitelje knjig po vsem svetu!  

Režiser: Silvan Omerzu
Avtorici: Rotraut Susanne Berner, Saša Eržen
Avtor likovne podobe: Silvan Omerzu
Prevajalka: Alenka Veler
Igrajo: Asja Kahrimanović / Patrizia Jurinčič Finžgar k. g., Lovro Finžgar, Sonja Kononenko / Polonca Kores
Avtor glasbe: Mitja Vrhovnik Smrekar
Lektorica: Irena Androjna Mencinger
Lutkovni tehnolog: Žiga Lebar
Oblikovalec svetlobe: Jaka Šimenc
Vodja predstave in oblikovalec zvoka: Aleš Erjavec
Lučno vodstvo: Danilo Korelec
Scenski tehnik: Luka Moškrič
Izdelava lutk, scene in kostumov: Silvan Omerzu, Žiga Lebar, Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec, Jelka Lebar, Polona Černe
Vsa zasedba
Kritike
Želite prejemati spored in novice po elektronski pošti?
3 reasons to book on our web site