Peter Kušter, festival Zlata paličica

  11+
Peter Kušter
Glasbena igra londonske skupine The Tiger Lillies je priredba svetovno znane otroške slikanice Struwwelpeter (1845) nemškega psihiatra, pesnika in pisatelja Heinricha Hoffmanna. Bizarne zgodbe, napisane v času t. i. črne romantike, pripovedujejo o neprimernem vedenju otrok, ki pripelje do krutega in nasilnega konca. Otrok, ki noče jesti, vse bolj hujša in naposled umre; deklica, ki se igra s prepovedanimi vžigalicami, zgori; deček biča psa, dokler mu ta ne odgrizne noge … V odrski postavitvi, namenjeni odraslim in mladini, glasba prevzame aktivno vlogo v pripovedovanju teh temačnih zgodb, s povezovalcem, ki v falzetu vodi skozi grotesken svet, poln črnega humorja, ter ekstravagantno vizualno podobo s poudarjeno afektirano igro in uporabo lutk. Prodaja vstopnic: Cankarjev dom
  • Slikanico je v slovenskem prevodu Sonje Sever z naslovom Zaspanček Razkodranček prvič izdala Naša gruda leta 1925. Leta 2013 je v prevodu Valerije Trojar izšla kot Peter Kušter ali Zabavne zgodbe s hecnimi slikami (EPOS in Rosula, društvo za promocijo znanosti in umetnosti; naslov po prvotnem Hoffmannovem naslovu Der Struwwelpeter oder lustige Geschichten und drollige Bilder für Kinder von 3 bis 6 Jahren), za aktualno predstavo pa je nov prevod pripravil Andrej Rozman Roza.
  • Hoffmann je strah v zgodbah uporabljal, da bi se otroci naučili lepega vedenja in ubogljivosti. Ne glede na dvomljivo izročilo tovrstne črne pedagogike spada delo med najuspešnejše otroške knjige; njeni motivi so bili uporabljeni v literaturi, na filmu in gledališkem odru. V Frankfurtu ob Majni je Hoffmannu in Petru Kuštru posvečen tudi muzej. Glasbeno-gledališka priredba Shockheaded Peter, »junk-opera«, kot so imenovali avtorji sami, je bila prvič predstavljena leta 1998 v Londonu, sledile pa so uprizoritve po vsem svetu.

Predlagana izhodišča za pogovor z mladimi in aktivnosti ob predstavi


Pred ogledom:

  • Pogovarjajte se o t. i. času črne romantike, v katerem je pisal Heinrich Hoffmann. Kakšne so bile vzgojne metode tistega časa? V čem se t. i. črna pedagogika razlikuje od današnjih pogledov na vzgojo?

Po ogledu:

  • Pogovarjajte se z mladimi, kakšen vtis je nanje naredila predstava. So že kdaj gledali kaj podobnega? Kateri občutki so jih prevevali ob gledanju in kako so se ti menjavali?

  • Kako si razlagajo naziv bizarna opereta?

  • Kakšen učinek so imeli belo pobarvani obrazi, z močno poudarjenimi potezami? Kako so doživljali grimase igralcev?

  • Kaj pomeni falzet? Kako učinkuje način govora? Je to dalo predstavi svojo težo ali se jim je zdelo moteče?

  • So imeli občutek, da so gledalci želeli ugajati? Kakšen učinek so na mlade imele zgodbe, ki so daleč od idealiziranih podob, ki nam jih vsakodnevno ponujajo mediji?

  • Je mogoče, da je predstava hkrati grozljiva in humorna? Lahko gresta smeh in strah z roko v roki? Je mogoče, da se skozi smeh soočamo s strahovi?

  • Zakaj velja slikanica, po kateri je narejena predstava, za eno najbolj kontroverznih? Je avtor mislil resno ali je pisal z ironijo? Kako razumemo ironijo?

  • Je jasno, kaj je v zgodbah dobro in kaj slabo? Je tovrstno neprikrito nasilje v zgodbah o otrocih lahko primerno za otroke?

  • Kaj dosežejo ekstremne grožnje in kazni?

  • Lahko to zgodbo oz. predstavo razumemo kot kritiko vzgojnih praks, ker izpostavlja neuklonljivo otroško voljo?

  • Kakšen učinek je na mlade imela živa glasba? V čem je moč združitve žive glasbe in pripovedovanja zgodb? 

Utemeljitev strokovne komisije

Peter Kušter je nenavaden gledališki odvod v strašljivo in čudaško, ki prevzame z velikopotezno ekstravagantnostjo ter bogastvom umetniškega jezika. Neobvezujočo tragičnost zgodb poudari s samozavestno predimenzioniranostjo natančno izdelane izumetničene govorice in podobe groteskno spačenih figur, scenske postavitve in rabe lutk. Drzno in obešenjaško potenciranje dramske predloge se z ubranim dialogom med živo glasbo in igro, discipliniranimi kreacijami ter detajlnim režijskim vodstvom trdno poveže v koherentno in navdušujočo celoto arhaično-sodobnega sveta, ki izžareva čisto gledališko radost in strast.

Premiera: 7. december 2016

SNG Nova Gorica
Režiserka: Ivana Djilas
Avtor: The Tiger Lillies, Julian Crouch, Phelim McDermott
Prevajalec: Andrej Rozman Roza
Dramaturginja: Ana Kržišnik Blažica
Izvajalci: Ana Facchini, Kristijan Guček, Peter Harl, Gorazd Jakomini, Patrizia Jurinčič Finžgar, Jure Kopušar, Matija Rupel, Marjuta Slamič, Andrej Zalesjak
Lektor: Srečko Fišer
Avtorji aranžmajev: Boštjan Narat, Blaž Celarec, Joži Šalej
Korepetitor: Joži Šalej
Glasbeniki: Blaž Celarec k. g., Boštjan Narat k. g., Joži Šalej k. g.
Scenografka in oblikovalka lutk: Barbara Stupica
Kostumografka: Jelena Proković
Koreografka: Maša Kagao Knez
Svetovalec za animacijo lutk: Brane Vižintin
Oblikovalec svetlobe: Samo Oblokar
Oblikovalka maske: Tina Prpar
Asistentka scenografinje: Ana Žerjal
Asistentka kostumografinje: Neli Štrukelj
Vsa zasedba
Predstave
01.10.2017 ob 18:00
Prizorišče: Cankarjev dom
Kritike
Želite prejemati spored in novice po elektronski pošti?
3 reasons to book on our web site