Kralj Matevžek Prvi

  9+
Kralj Matevžek Prvi, foto Mankica Kranjec
Predstava je nastala po istoimenskem romanu poljskega pisatelja Janusza Korczaka, ki ga je za gledališki oder priredila Ana Duša. Govori o fantu, ki po smrti očeta, kralja, komaj enajstleten zasede prestol. Kljub poskusom, da bi vladal po lastni pameti in pravično, ne more mimo ministrov, ki hočejo stvari voditi po svoje. Da bi naredil državo po meri ljudi, ustanovi otroški parlament.

Predstava, v kateri se nekaj podobnega dejansko zgodi, saj se na odru formirajo štiri otroška ministrstva in je mlada publika povabljena k besedi, se ukvarja z vprašanji vladanja, pravičnosti, politike in razmerij moči. Izhaja iz predpostavke, da so otroci in mlajši najstniki aktivni del družbe, ki se zaveda različnih, tudi manj prijetnih realnosti našega časa; da so sposobni družbene refleksije in razmisleka o svetu, v katerega odraščajo.

Roman Kralj Matevžek Prvi (v slovenščini je z naslovom Kralj Matjažek Prvi v prevodu Franceta Vodnika izšel leta 1958 pri Mladinski knjigi) je bil prvič objavljen leta 1922; hitro je postal ena največjih poljskih literarnih uspešnic za otroke, kar ostaja še danes. V romanu Korczak skozi izmišljeno zgodbo o otroškem kralju govori o sočasnih družbenih razmerjih na Poljskem in v svetu ter o nujnosti in možnosti družbenih sprememb. Z vso resnostjo odpira teme, kot so vojna, mednarodna politika, ekonomija in revolucija. Zaradi vpetosti romana v politično realnost po prvi svetovni vojni danes nekatere izmed Korczakovih idej niso več aktualne ali celo sprejemljive – kar pa ne izniči njegovega humanističnega sporočila, poziva k razumni ureditvi sveta in vere, da je preprosta otroška logika pogosto bolj točna in predvsem pravičnejša od odrasle, “zrele” politične misli. Vse našteto so skušali ustvarjalci ohraniti kljub posodobitvi in aktualizaciji prikazane družbene, politične in ekonomske stvarnosti ter številnim referencam iz sveta popularne kulture in družbenih medijev, s katerimi so Korczakovo pripoved poskušali približati današnjim mladim gledalcem.

Korczakova vez z otroki ni bila zgolj teoretična: z njimi se je srečeval kot pediater, pedagog, zagovornik pravic otrok in vodja varšavske sirotišnice za judovske otroke. Pod njegovim mentorstvom so otroci v sirotišnici izvajali nekatere reforme, o katerih piše v romanu, izdajali pa so tudi otroški časopis, ki je izhajal kot redna priloga enega izmed sočasnih poljskih časnikov. Ko so Varšavo v 2. svetovni vojni zasedli nacisti, so otroke skupaj z ostalimi varšavskimi Judi najprej zaprli v geto, potem pa jih odpeljali v koncentracijsko taborišče Treblinka. Korczaku je bila kot priznanemu in priljubljenemu pisatelju ponujena možnost rešitve; ker ni hotel zapustiti otrok, je ni sprejel. Umrl naj bi v plinski celici, najverjetneje takoj po prihodu v taborišče.

Prvo slovensko uprizoritev Korczakovega romana podpisuje beograjska režiserka Anja Suša, mednarodno uveljavljena gledališka ustvarjalka, ki redno režira tako za odrasle kot tudi za otroke in mlade. Za svoje delo na tem področju je doma in v tujini prejela več nagrad in priznanj. V Sloveniji je doslej trikrat režirala v MGL (Ukročena trmoglavka, Zlata čeveljčka, Iluzije), v LGL pa je leta 2015 po dramski predlogi Lotte Faarup ustvarila družbenokritično uprizoritev za mlade Nekoč, ko nas ni bilo več, ki je na letošnjem festivalu Zlata paličica prejela nagrado najstniške žirije za najboljšo mladinsko predstavo.


❗️ Predstave ne priporočamo otrokom mlajšim od 8 let.

Premiera: 1. december 2017, Oder pod zvezdami LGL

Medijski sponzor predstave je revija Mladina.
Režiserka: Anja Suša
Avtorja: Janusz Korczak, Ana Duša
Dramaturginja: Petra Pogorevc
Scenografka, kostumografka: Maja Mirković
Igrajo: Pripovedovalec: Primož Ekart k. g., kralj Matevžek Prvi: Voranc Boh, Felek: Rok Kunaver, kraljica Klu Klu: Zala Ana Štiglic k. g., ministrski predsednik, general, sovražni poveljnik: Nina Ivanič, vojaški minister: Urška Hlebec, pravosodni minister, vojak, sovražni vojak: Jan Bučar
Pevci Partizanskega pevskega zbora: Iztok Kocen (Zborovodja), Josip Drabik Jug, Lovro Jakopina, Dušan Kulovec, Zvone Logar, Daro Majcen, Ignacij Marinko, Tonček Marn, Anton Potočnik, Jožef Roškar, Vincenc Tomažič, Mihael Usenik, Valentin Zibelnik
Aranžmaji in zvočna podoba: Laren Polič Zdravič
Koreograf: Damjan Kecojević
Oblikovalec svetlobe: Mats Öhlin
Lektorica: Irena Androjna Mencinger
Vodja predstave in oblikovalec zvoka: Emil Koprivc
Lučno vodstvo: Srečo Brezovar
Scenska tehnika: Klemen Sašek, Darko Nedeljković
Izdelava scene, rekvizitov in kostumov: Zoran Srdić, Iztok Bobić, Polona Černe, Zala Kalan, Sandra Birjukov, Marjetka Valjavec, Tereza Ondrůšková, Mojca Rodman, Špela Ulaga, Vladson, Uroš Mehle s. p., Domoprema Bobnar, Čevljarstvo Peta
Maska in garderoba: Nina Jordanovski in Daša Jordanovski
Vsa zasedba
Kritike
Želite prejemati spored in novice po elektronski pošti?
3 reasons to book on our web site