Sončnica na Luni

  5+
Sončnica na Luni, foto Mankica Kranjec
Zakaj smo predstavo, ki navdih črpa iz slovenske otroške poezije, imenovali Sončnica na Luni? Zato, ker lepo zveni, v tem zvenu pa se skriva krasna slika: Luna, ki je, kot vemo, pusta in prazna; sredi puste in prazne Lune stoji sončnica, ki ima, kot vemo, sončno rumen cvet, črno seme in zeleno steblo; sončnica, Sonca ljubica, sredi Lune stoji zagledana v Sonce; torej imamo Sonce, Luno, noč, dan, svetlobo, mrak, barvo, samoto in nežnost neke neslišne melodije, ki se iz slike oglaša …

Predstava Sončnica na Luni ugledališčuje šestnajst pesmi za otroke iz antologije Sončnica na rami (Mladinska knjiga Založba, 2017) in eno, ki je bila napisana na novo. Predstava se poezije ne loteva na racionalen način: namesto da bi o njej razmišljala, jo posluša, opazuje in tipa. Vodi nas v svet sinestezij, kjer vsaka nova črka odpre novo vesolje pomenov. V predstavi so uporabljene pesmi avtorjev Milana Dekleve, Boruta Gombača, Nika Grafenauerja, Barbare Gregorič Gorenc, Miklavža Komelja, Miroslava Košute, Ferija Lainščka, Svetlane Makarovič, Vinka Möderndorferja, Borisa A. Novaka, Nebojše Pop-Tasića, Lile Prap, Andreja Rozmana - Roze, Jožeta Snoja, Petra Svetine, Bine Štampe Žmavc in Saše Vegri.

»Brez zadržka lahko zatrdim, da je jezik najpopolnejši medij, ker z nekaj čačkami lahko ustvari sliko – vesolja,« je za gledališki list napisal dramaturg in pesnik Nebojša Pop-Tasić.  »Črke so začetek čarovnije. Sama črka je videti kot navadna čačka, ništrc, dokler ji ne določimo pomena oziroma glasu. Ko se črka oglasi, postane veliko več: iz čačke se prelevi v znak, noto, glasbeni prostor, ki s svojo zvočnostjo začne ustvarjati slike. Torej, ena črka je začetek zvočnega (in mentalnega) prostora …« 

Režiser predstave Mare Bulc se je v zadnjih letih uveljavil kot eden najbolj zanimivih gledaliških režiserjev za otroke in mladino: s stalno ekipo sodelavcev (poleg Nebojše Pop-Tasića še Damir Avdić, Sanja Grcić, Damir Leventić in Sebastjan Starič) se predstav loteva skozi eksperimetalno preizpraševanje ustaljenih gledaliških oblik in žanrov za mlado občinstvo, a vedno z jasno mislijo in stališčem. Lani je na 9. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije prejel nagrado za najboljšo režijo, in sicer za predstavo Kaj pa če ...? Lutkovnega gledališča Maribor.


Premiera: februar 2018, Kino Šiška (v okviru 10. ljubljanskega festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri)
Koprodukcija: Kino Šiška
Režiser: Marko Bulc - Mare
Avtor: Ugledališčena poezija iz antologije Sončnica na rami
Dramaturg: Nebojša Pop-Tasić
Igrajo: Voranc Boh, Jan Bučar, Ana Hribar, Nina Ivanič, Rok Kunaver, Jernej Kuntner, Alenka Tetičkovič, Zala Ana Štiglic
Scenograf: Damir Leventić
Kostumografinja: Sanja Grcić
Glasba: Damir Avdić
Koreograf: Sebastjan Starič
Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak
Lektorica: Irena Androjna Mencinger
Asistent kostumografinje: Matic Hrovat
Producentka: Ana Rokvić Pinterič
Vodja predstave in oblikovalec zvoka: Aca Ilić
Lučno vodstvo: Srečo Brezovar
Scenski tehnik: Klemen Sašek
Izdelava scene, rekvizitov in kostumov: Zoran Srdić, Iztok Bobić, Polona Černe, Zala Kalan, Sandra Birjukov, Marjetka Valjavec, Olga Milić, Mojca Rodman, Mateja Šušteršič, Špela Ulaga, Denis Katzmann, Tereza Ondrůšková, Matic Hrovat
Maskerka in garderoberka: Nina Jordanovski, Daša Jordanovski
Vsa zasedba
Kritike
Želite prejemati spored in novice po elektronski pošti?
3 reasons to book on our web site