MargaretaGledališki evangelij, trajanje 180 min

  18+
Margareta, foto Jaka Varmuž
Margareta, gledališki evangelij je delo režiserke Mirjane Medojević, ki prek dramskega gledališča sledi poti Margarete Nikolajevne v drugem delu Bulgakovovega romana Mojster in Margareta. V ospredju je tako demistifikacija romana kot tudi ustvarjalnega procesa in same predstave, ki dobesedno izziva vraga. Ustvarja nevarni prostor, prostor igre, kjer se poigrava tudi s svojim gledalcem. Predstava je bila premierno uprizorjena 1. junija 2018 kot del intermedialnega omnibusa Mojster in Margareta režiserjev Matije Solceta in Mirjane Medojević.
Roman Mojster in Margareta je eden najprepoznavnejših ruskih romanov iz 20. stoletja in pomeni vrhunec opusa Mihaila Afanasjeviča Bulgakova. Gre za besedilo v treh delih in s številnimi poglavji. Če bi bilo to dramsko besedilo, bi verjetno šlo za postajno dramatiko, sicer značilno za ekspresionizem. Bulgakov je pri pisanju veliko črpal iz (literarne) zgodovine – osrednji motiv predstavljata Jezus in Poncij Pilat, večkrat je citiran Puškin, očitna pa je tudi referenca na Fausta, v dinamiki Hudič–Umetnik–Margareta. Roman je bil v svetu večkrat uprizorjen v lutkovnih kot pa dramskih gledališčih.

"Z odlično igro in igrivim prehajanjem med fiktivnimi prizori, ki sledijo Margaretini poti, ter »realističnimi« prizori, ki gradijo zgodbo o ustvarjalnem procesu Margarete, predstava odlično zgradi Margaretin lik ženske, ki živi za moškega ter se žrtvuje zanj in realizacijo njegovega ustvarjalnega potenciala, pri čemer Margareta, gledališki evangelij izpostavi tudi pisateljevo ženo Eleno Bulgakovo kot osebo, ki je poskrbela, da je roman ugledal luč sveta (danes bi lahko rekli, da je nastopila v vlogi knjižne agentke), in poudarja, da njena vloga še zdaleč ni nepomembna ali lahko odpravljiva." iz kritike Anje Radaljac, Delo

"Po drugi strani pa uprizoritev Margareta, gledališki evangelij izhaja predvsem iz lika Margarete kot nekakšne »absolutne« ženske, pri čemer njeno usodo iz romana bere tudi skozi zgodovinska družbena razmerja ter odnos med Bulgakovom in njegovo ženo. Hkrati s to »demistifikacijo« literarne klasike pa prevprašuje tudi lastni ustvarjalni proces in samo »institucijo« predstave; enkrat neposredno nagovarja gledalca in se z njim poigrava, drugič mu ponuja različne zastranitve, nastopajoče (v ospredju so prispevki Tamare Avguštin, Nine Skrbinšek in Sonje Kononenko) prehajajo med »likom« in »performativnimi« izstopi, pripovedni lok se nenehno »lomi«, da bi se iz nastalih fragmentov postopoma oblikoval nov pomenski mozaik." iz kritike Gregorja Butale, Dnevnik

"Predstava nas po motivih in glavnih utrinkih Margaretine zgodbe vodi skozi pomen ženske na primeru Bulgakovove žene in na primeru igralke, prek družbenega konstrukta, skozi pripoved čarovnice. Predstava se nekoliko janežičevsko loteva globin in podtekstov ter zabrisovanja mej med dramskim, postdramskim in skorajda performativnim. Čeprav se, kot sporočajo besede “jaz nisem fem...” na golih prsih režiserke, predstava ne ukvarja s feminizmom, se loteva ženske z drugega zornega kota. Poigrava se z vraževerjem in preigrava uporabo gledaliških trikov in prepovedi, kot je na primer vijolična barva, in skozi pretkane postojanke dramaturgije ure in ure fluidno preskakuje med zgodbami." Varja Hrvatin, Radio Študent
Režiserka: Mirjana Medojević
Igrajo: Tamara Avguštin k. g., Nina Skrbinšek, Sonja Kononenko, Mirjana Medojević, Ina Puntar, Vid Drašler
Vodja predstave in oblikovalec zvoka: Vid Kozelj
Lučni mojster: Niko Štabuc
Vsa zasedba
Kritike
3 reasons to book on our web site