Predstavo Rumena luna igramo v Plesnem in gledališkem centru (Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana, vhod z Dimičeve).

MizoginijaLutkovna predstava, trajanje 0 min

  18+
Ilustracija Tina Dobrajc
V črni škatli je škatla. V sodobni gledališki škatli je postavljeno še eno, večnivojsko prizorišče. Opremljena z lutkami – avtomati – deluje kot velik stroj, ki ustvarja domišljijske, ritualno-prostorske ukane in briše mejo med navideznim in resničnim, med mikro in makro svetom. Predstava, zasnovana kot zmes žive koncertne izvedbe in klasične lutkovne predstave, potuje skozi glavne zgodovinske poudarke mizoginije, ki ima zametke skoraj v vseh, tako udarnih kot nezavednih, skritih kotičkih zgodovine. Skozi zgodbe starega veka, krščanstva, srednjega in novega veka preizprašuje zakoreninjene ideologije in kulturno pogojenost ženske »biti«. Obravnava sovraštvo do žensk, zaradi tega, ker so ženske, ter se sprašuje, ali se danes lahko tej zgodovinski vednosti in podstati zares izognemo.

Prvi del, Stvarjenje, se nanaša na najbolj davne spomine človeštva. Prav tja segajo tudi začetki mizoginije, kjer v svetem pismu najdemo zapis o Adamu in Evi ter o tem, kako je hudič pretental Evo. Izpostavlja temeljno zgodbo naše civilizacije, ki je hkrati tudi zametek nastanka držav, vojn, družbe, politike in človeškega brezumja. 

Drugi del, Besede in sence, zajema zbir filozofskih mnenj in razlag o ženski kot zlu. Nastal je iz delov besedila Spol in karakter nemškega filozofa Otta Weiningerja. V besedilu, ki zrcali razvoj moškega šovinizma, je strnjena vsa krščanska ideologija in 'filozofski' premisleki o ženski.

Tretji del, Češčenje, je posvečen krščanskemu kultu Marije, neživljenjskemu idealu, ki ga resnična ženska nikakor ni mogla in ne more doseči, saj mora preživljati vse biološke nujnosti, povezane z rojevanjem, medtem ko je Marija svojega popolnega otroka spočela brezmadežno in ob izdatnem varstvu angelov.

Tema četrtega dela, Stroja groze, so perverzni sodni procesi proti čarovnicam. Izhaja iz dveh besedil: iz raziskovanja čarovniških procesov na Slovenskem dr. Matevža Koširja ter ene najbolj neslavnih knjig, kar jih je kdaj nastalo, iz dela Malleus Maleficarum (Čarovniško kladivo) iz 15. stoletja, ki je inkvizitorjem služilo kot priročnik za prepoznavanje čarovnic, vodenje sodnih procesov in izvrševanje sodb.

Peti del, Stroj za rojevanje, zajema zgodovinsko obdobje vojn v Evropi, od XVII. stoletja do II. svetovne vojne, ko so bile ženske prisiljene v rojevanje vedno novih vojakov, ki so umirali v nepotrebnih in umazanih vojnah.

Silvan Omerzu je celovit lutkovni in likovni umetnik, ki v svoji prepoznavni poetiki razkriva likovno izčiščenost. Zanimajo ga lutke kot podobe ali kipi, doumljeni skozi obrede in rituale. Svojevrstno prepleta tehnologije in materiale, da ustvarja oblikovno-kiparski svet prvinske energije. V lutkovnem gledališču Ljubljana je nazadnje ustvaril predstavo Ti loviš. Za svoje delo je prejel več mednarodnih in slovenskih nagrad, med njimi tudi nagrado Prešernovega sklada.

Premiera april 2021, Oder pod zvezdami LGL

Koprodukcija LGL in društvo Slowind

Avtorja: Nebojša Pop Tasić, Silvan Omerzu
Režiser: Silvan Omerzu
Skladateljica: Larisa Vrhunc
Vsa zasedba
Kritike
3 reasons to book on our web site