Predstavo Rumena luna igramo v Plesnem in gledališkem centru (Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana, vhod z Dimičeve).

Moj dedek je bil češnjevo drevoSenčna predstava, trajanje 0 min

  4+
Ilustracija Tina Dobrajc
»Ko sem bil star štiri leta, sem imel eno mestno in eno podeželsko babico ter enega mestnega in enega podeželskega dedka.« Tako se začne zgodba, ki jo pripoveduje zdaj odrasli Tonino. Skozi stare fotografije pred nami zaživijo slike njegovega otroštva oziroma spomini nanj. Spomini na najlepša poletja, ki jih je preživljal z nenavadnim dedkom, ki je rad plezal po drevesih, prijateljeval z račkami in se v spodnjicah kopal v reki. Edini očividec njune globoke povezanosti je bilo češnjevo drevo, ki ima v tej družinski zgodbi posebno mesto. Zasajeno je bilo ob rojstvu Toninove mame. Dedek ga je namreč neko noč rešil pred zimsko pozebo in ga vso noč grel ob ognju. Skozi njegovo rast dedek Toninu razkriva življenje. V njegovih vejah so zapisani spomini na njune vroče poletne večere, v jesenskem listju šelestijo spomini na babičino bolezen in njeno smrt, pomladansko brstenje napoveduje novo rojstvo ...

Ko tudi dedka ni več, se mestne oblasti odločijo, da bodo drevo posekale, ker ovira gradnjo nove ceste. Bo Tonino dovolil, da pade nekaj tako mogočnega, kar presega zgolj eno človeško življenje in znotraj česar so ujeti spomini na njegove stare starše in materino otroštvo? »Dokler nekoga ljubimo, ta za nas v resnici ne umre,« so dedkove besede, ki jih Tonino nikoli ni pozabil. Dokler bo na vrtu stala češnja, bo Tonino čutil tudi dedkovo prisotnost.

Skozi globoko povezanost dečka in njegovega nenavadnega dedka, ki zna prisluhniti dihu drevesa, se v sencah in barvah pred nami riše zgodba o življenju in smrti ene najbolj znanih italijanskih pisateljic Angele Nanetti, avtorice več kot tridesetih zgodb in romanov ter trikratne dobitnica Andersenove nagrade.

Režiser Fabrizio Montecchi se je rodil leta 1960 v Italiji, kjer je študiral scenografijo in arhitekturo. V času študija arhitekture v Benetkah se je priključil gledališki skupini Teatro Gioco Vita iz Piacenze, kjer je danes umetniški vodja, in se uveljavil kot eden najpomembnejših režiserjev senčnega gledališča na svetu. Kot režiser in scenograf je sodeloval s številnimi pomembnimi gledališči v Italiji (milanska Scala, La Fenice v Benetkah, Opera v Rimu, Veronska arena) in po svetu. Njegove predstave so pogosto povabljene na ugledne mednarodne festivale, za svoje delo pa je prejel že več nagrad. V Lutkovnem gledališču Ljubljana (LGL) je leta 2014 režiral uspešno predstavo Wolfa Erlbrucha Račka, smrt in tulipan, ki je na številnih gostovanjih po svetu dobila dvanajst nagrad, leta 2017 pa predstavo Virginja Wolf. Montecchi predava na številnih delavnicah in mednarodnih gledaliških šolah.

Premiera maj 2021, Veliki oder LGL

 

Avtorica: Angela Nanetti
Režiser: Frabrizio Montecchi
Vsa zasedba
Kritike
3 reasons to book on our web site