15+

Če bi se zgodovina zavrtela le za stopinjo drugače, bi se češki inženir Karel Žlábek zapisal vanjo kot eden največjih vizionarjev svojega časa. Poznali bi ga kot avtorja enega najbolj ambicioznih tehnoloških projektov v zgodovini, ki bi Čehom omogočil dostop do morja v štirih urah.

Da te ni sram je uprizoritev neskončnega scrollanja in generiranja vsebin, avatarjev, emojijev, trapa, stand-upa, videospotov in storyjev, ki na prelomu virtualnega, pravljičnega in sedanjega išče prostor brez sramu.

Uprizoritev skozi perspektivno rastlin pogleda na današnjo ekološko problematiko in mladim razpira občutljivost do rastlin in zavedanje o izumiranju rastlinskih vrst. Hkrati jih ozavešča, kako ta samosvoj, dragocen in kompleksen ekosistem propada.

V naš repertoar kot lutkovno uprizoritev uvrščamo eno najpomembnejših besedil svetovne dramatike, po predstavah Hamlet (2006), Romeo & Julija (2011), Beneški trgovec (2015) in Vihar (2016), še eno delo Williama Shakespearja. Tragedija Macbeth je namenjena občinstvu od 15. leta.

Predstava na oder postavlja miniaturne like iz predstave Sovji grad, ki jo je leta 1936 ustvaril slovenski lutkar Milan Klemenčič. Uveljavljeni francoski režiser Renaud Herbin je navdih za predstavo dobil v fundusu Lutkovnega gledališča Ljubljana, kjer so ga očarale miniaturne lutke pionirja slovenskega lutkarstva. Z uporabo Klemenčičeve lutkovne zapuščine je tako tradicijo na področju lutkovne umetnosti postavil v kontekst sodobnih uprizoritvenih praks. Sodobna francoska pisateljica Célia Houdart je Poccijevo zgodbo, ki se dotika vprašanj preobrazbe, zvijač in prevare, nadgradila v duhu sodobne filozofske pripovedi. Osrednji junak je Vitez Čukolov, začaran v sovo. Človeška podoba mu bo vrnjena šele takrat, ko bo našel nekoga, ki mu bo v želji po uresničevanju želja populil vsa peresa. Naleti na prebrisanega Gašperčka Larifarija, ki si zaželi, da bi postal minister. Začarani vitez ga mora s svojimi peresi ves čas reševati iz zapletenih situacij. Vse dokler ni izpuljeno zadnje pero.

Lutkovna miniaturka Moč je svojevrsten lutkovni nokturno, intimna meditacija in kontemplacija o vzvodih družbenih razmerij. Preizprašuje različne motive moči in šibkosti, javnega in zasebnega.

Predstava Napravite mi zanj krsto iz leta 1993 je antologijska predstava devetdesetih let prejšnjega stoletja, saj je, kot je zapisala Barbara Orel “prvinska v ikonografiji, peklenska po vsebini, demonična po energetskem naboju, z eno besedo: vražja.”

Lutkovni balet je nastal na glasbo ruskega skladatelja Igorja Stravinskega, ki je eno najbolj kontroverznih skladb v zgodovini glasbene umetnosti napisal v začetku 20. stoletja. Danes se zdi skoraj neverjetno, da je ta priljubljena in cenjena skladba ob premieri v Parizu doživela škandal, da je bila koreografija Vaclava Nižinskega ocenjena kot katastrofalna, glasba pa nerazumljena.

V vsaki hiši obstaja prostor, ki je namenjen samemu sebi. Vanj odlagamo, kar ne potrebujemo več, a si tega še nismo pripravljeni priznati. Gre za prostor (pa naj bo to soba, predal ali zgolj škatla), v katerem puščamo spomine, ki jim ne zaupamo, da bodo zmogli ostati v naših glavah. Preveč krhki se zdijo. Večno neulovljivi, a tako pomembni. Kdo smo brez njih? In kdo z njimi?

Konj, slon, opica, krava, prasica, veverica. Besede same po sebi ne nosijo pomena, vse dokler jih ne požre verbalna igra. Premetavanje besed gor, dol, levo, desno v neskončnem vrtincu med javnim in zasebnim vzpostavlja vrtiljak (ne)sprejemljivega, (ne)korektnega, (ne)problematičnega izražanja.

Seansa Bulgakov je bila premierno uprizorjena kot zaključni del Vražjega triptiha v okviru predstave Mojster in Margareta, zdaj pa je na sporedu kot samostojna predstava.

Uprizoritev ene temeljnih pripovedi slovenske literature, romana Draga Jančarja z naslovom Severni sij (1984), nastaja v sodelovanju Imaginarnega in Lutkovnega gledališča Ljubljana. Odrska interpretacija romana bo potekala v dveh avtonomnih, a povezanih procesih.

"Veliko otrok je pri ljudeh, ki jih prej niso poznali. Delati morajo na njivah in v vinogradih; ljudje, ki skrbijo zanje, niso zmeraj prijazni z njimi. Veliki otroci napadajo majhne. Vzamejo jim vse, kar imajo v žepih, včasih celo obleko. Tepejo jih, posebno tiste, ki so od drugod. Majhne otroke od tukaj branijo mame in nikoli ne grejo sami ven."

Predmetno-glasbeni kabaret, narejen po motivih Stanovitnega kositrnega vojaka Hansa Christiana Andersena, ki velja za eno njegovih najbolj znanih zgodb, pa tudi njegovo prvo, ki ni temeljila na literarnem vzoru ali ljudski pravljici. Tako označuje začetek avtorjevega izvirnega ustvarjalnega obdobja. Napisana je bila pred skoraj 200 leti in je doživela številne adaptacije, od baletnih do filmskih.

Lutkovna predstava za odrasle Tihožitje naslavlja težko ulovljivo vprašanje pojava življenja. Z radikalnimi uprizoritvenimi pristopi skuša režiser Tin Grabnar skupaj s soustvarjalci razumeti tisto, kar nas dela žive. Kaj je tista notranja sila, ki ji pravimo življenje? Kako razumeti pojav obstoja in kako razumeti njegovo nasprotje – smrt? Z raziskovanjem tega vprašanja se vzpostavlja senzibilen uprizoritveni jezik, ki naslavlja temeljna filozofska vprašanja bivanja, hkrati pa v občinstvu poizkuša vzbuditi spoštovanje do vsega tistega, čemur pravimo, da je živo.