Za mlade in odrasle

Leta
 
Doktor Faust
Grajsko gledališče
Trajanje 60 min
Milan Klemenčič, po motivih iz 18. stoletja
Režiser: Jelena Sitar
Lutkotečna predstava
Zgodba o učenjaku, ki je svojo dušo zapisal hudiču, že stoletja navdihuje evropsko umetnost. Kot najslavnejša izpeljava motiva se je uveljavila nemška legenda o dr. Johannesu Faustu, zgodovinski osebnosti z začetka 16. stoletja. Njegovo življenje je preraslo v legendo, ki je v nemškem ustnem izročilu ponarodela ter postala predmet številnih predelav in interpretacij. Za miniaturni lutkovni oder je Fausta po leipziškem zapisu priredil slikar in fotograf Milan Klemenčič, začetnik slovenskega lutkovnega gledališča. Lutkovna predstava je bila uprizorjena leta 1938 in pomeni vrh umetnikovega ustvarjanja. Vživite se v mojstrov čas in si oglejte lutkovno mojstrovino, ki jo je leta 1982 obudilo Lutkovno gledališče Ljubljana.
Kritike
Nekoč, ko nas ni bilo več, foto: Miha Fras
Trajanje 70 min
Lotte Faarup
Lutkovno gledališče Ljubljana
Režiserka: Anja Suša
Dramska predstava
Nekoč, ko nas ni bilo več ločitev staršev prikazuje skozi perspektivo otrok. Situacijo obravnava celovito, od nemoči staršev, ko dom napolnijo ljubosumje, odsotnost starša, prikrita agresija, obup in alkoholizem, do prehitrega odraščanja brata in sestre, ki poskušata v kaosu vzpostaviti red. Njun svet čez noč postane drugačen in vsak od njiju se po svoje spopada z izgubo ter predeluje svoje viharne občutke. Posebnost uprizoritve je tudi njena prostorska postavitev; dogajanje okoli dolge mize in na njej gledalci spremljajo z dveh nasprotnih si strani igralskega prizorišča, kar omogoča tudi pogled na odzive ostalih gledalcev.
Kritike
Neli ni več, foto: Mankica Kranjec
Trajanje 90 min
Lutz Hübner
Lutkovno gledališče Ljubljana
Režiser: Jaša Koceli
Glasbena predstava
Neli ni več prinaša zgodbo o bendu #hešteg, ki ga spremljamo na vajah. Pet med seboj različnih mladih pri koncu gimnazije poleg glasbe povezujejo prijateljski odnosi, pa tudi želja po uspehu, nenadoma pa njihov vsakdan prekine bolezen pevke in vse čaka težka preizkušnja in kup odločitev. Predstava tematizira delovanje skupine, osebne želje in ambicije, prijateljstvo, ljubezen, soočanje z minljivostjo in izgubo najbližjega. Ključnega pomena v uprizoritvi je tudi glasba: #hešteg izvaja avtorske komade z avtorskimi besedili, glasba pa presega realizem, ki ga sugerira izvirno besedilo, in ustvarja povsem svojo uprizoritveno raven.
Kritike
Kamni
Šentjakobski oder LGL
Trajanje 55 min
Tom Lycos, Stefo Nantsou
Kamni  12+
Režiser: Ivica Šimić
Dramska predstava
Kamni je dramatizirana resnična zgodba o dveh fantih, ki sta metala kamenje z mostu nad avtocesto in tako ubila voznika. Napisana je kot igra za dva igralca, ki preigravata lika dečkov in dveh detektivov skozi vso igro.
Kritike
Male kraljice, foto Mankica Kranjec
Oder pod zvezdami
Trajanje 75 min
Eva Mahkovic
Režiser: Jaša Koceli
Dramska predstava
Cecilija je pesnica, ima roza lase in svobodne nazore in je noseča. Wendy je grda, ima slabo kožo, slabe lase, slabo telo, še kar slabe obleke in slabe ocene. Regina je kraljica: najlepša, najuspešnejša, najbolj ambiciozna in najpametnejša med tremi, ima dolge lase, mami ji je v outletu Barberino kupila Prada hlače. Regina, Cecilija in Wendy so bile rojene v poznih devetdesetih, odraščale pa so po letu 2000. Že od šestega leta imajo skvod Nicki. Skvod ima načrt. Regina ima starejšo sestro Almo, Cecilija starejšo sestro Taro, obe sta stari okrog trideset; zanju predstavljata odraslost, morebitno prihodnost, skratka realnost. Tara ima otroke. Alma rada misli, da ima kariero. Včasih sta pripadali zdaj razpadlemu dekliškem gangu One More Time.
Kritike
Misterij sove
Franz Pocci, Célia Houdart - po predlogi lutkarske zapuščine Milana Klemenčiča
TJP – Centre Dramatique National d’Alsace Strasbourg
Režiser: Renaud Herbin
Intermedijska interpretacija Sovjega gradu (1936)
Projekt Misterij sove bo na oder postavil miniaturne like iz predstave Sovji grad, ki jo je leta 1936 ustvaril slovenski lutkar Milan Klemenčič. Sodobna francoska pisateljicaCéliaHoudart bo Poccijevo zgodbo, ki se dotika vprašanj preobrazbe, zvijač in prevare, nadgradila v duhu sodobne filozofske pripovedi. Uprizoritev bo sledila ideji naprave za ustvarjanje iluzij. Gledalec bo povabljen, da vstopi v izdelovalnico podob. Iz okvira majhnega odra in poslikanih scenskih platen se bo njegov pogled prestavil za kulise, v ozadje prizorišča, tja, kamor običajno nima dostopa. Prostor se bo razgrnil, gledalčev pogled preobrazil, perspektive se bodo množile v ritmu potovanja podob in video projekcij. Znašli se bomo na drugi strani odrskega dekorja.
Kritike
Nekoč, ko nas ni bilo več, foto: Miha Fras
Oder pod zvezdami
Trajanje 70 min
Lotte Faarup
Režiser: Anja Suša
Dramska predstava
Nekoč, ko nas ni bilo več je presenetljiva, poetična in ganljiva zgodba o prehitrem odraščanju danske avtorice in režiserke Lotte Faarup. Je zgodba o dveh otrocih, ki skušata rešiti zakon svojih staršev in se izgubita v kaosu prepirov ... Drama prikazuje ločitev skozi otroške oči ter svobodno, odkrito in živo spregovori o tem, kaj se dogaja za zaprtimi vrati otroške sobe, ko pred njimi divja vojna ločenih staršev, ko družinsko idilo zamenjajo ljubosumje, prikrita agresija, bes in obup. Svet, ki ga poznata otroka (brat in sestra), čez noč postane drugačen – vsak od njiju se po svoje spopada z izgubo in predeluje svoje viharne občutke.
Kritike
Neli ni več, foto: Mankica Kranjec
Oder pod zvezdami
Trajanje 90 min
Lutz Hübner
Režiser: Jaša Koceli
Glasbena predstava
Neli ni več je predvsem zgodba o bendu. Neli, Jan, Danny, Kora in Tina, ki sestavljajo #hešteg, so skupina petih mladih pri koncu gimnazije in so dovolj ambiciozni, da želijo poleg opravljanja vsakodnevnih obveznosti ustvariti nekaj več. Za vsestransko harmoničen bend mogoče niso najbolj idealna sestava, ker so si med seboj preveč različni in so kljub prijateljskim in romantičnim relacijam individualisti, vendar jih žene skupna ambicija. Ko vsakdan njihovega benda (v uprizoritvi jih spremljamo na vajah) prekine bolezen pevke, soustanoviteljice in najsvetlejše zvezde Neli, se morajo odločiti, ali so se pripravljeni spoprijeti s težavo, prebroditi težko obdobje in se iz grozljive preizkušnje, ki je za Neli lahko usodna, prebiti močnejši za življenjsko lekcijo o prijateljstvu, pomoči in solidarnosti, pa tudi o pogumu in nekonvencionalnih odločitvah.
Kritike
Opice
Amit Drori
Opice  18+
LGL, Hazira – Performance Art Arena, Jerusalem (Izrael), TJP – Centre Dramatique National d’Alsace Strasbourg in Theatre Garonne, scène européenne, Toulouse (Francija)
Režiser in avtor likovne podobe: Amit Drori
Robotsko obredje
Gledališka uprizoritev Opice v izvedbi ljudi in strojev bo popotovanje v resničnost skupine eksotičnih robotskih opic. Ta, do popolne nadrobnosti izoblikovana bitja, živijo v mehanskem univerzumu, ki briše meje med človekom in strojem, med »živimi« in »mrtvimi«. Kot da se ne bi zavedale zunanjega sveta, opice živijo v svojem popolnem, umetnem mikrokozmosu. V tem zapletenem skupnem svetu se različne vrste opic ljubijo, prepirajo, rojevajo in umirajo. Častijo svojega boga, se igrajo. Druga do druge so krute, a tudi skrbne. Robotske opice so bile ustvarjene zato, da bi v nas po eni strani spodbudile občutek za globoko istovetenje, po drugi pa sprožile razmislek o razlikovanju od človeka in njegovih »misli«. To tavanje med sočutjem in odmikom ustvarja odrsko resničnost protislovij in čustvene napetosti.
Kritike
Rekviem za prihodnost, foto Nada Žgank
Oder pod zvezdami
Trajanje 40 min
Maja Smrekar
Hibridni performans
Rekviem za prihodnost je hibridni performans, v katerem lutko nadomestijo živali in droni. Konceptualno izhaja iz postantropocentristične dekonstrukcije dualizma kartezijanskega pogleda na živalski stroj. Descartes razume žival kot nabor generiranih zvokov, ki izhajajo iz kompleksnega mehanizma tekočin, mišic in kosti. Brez duše. Kaj je potemtakem stroj kot umetna inteligenca in kako interpretirati dialog med živalsko in umetno inteligenco? Antropoceni stroj Rekviema za prihodnost se v prisotnosti glasu in kontrapunktu pulzirajočih intervalov sklene v paradoksalni krog človekovega obstoja v brezmejnosti vesolja.
Kritike
V zavetrju časa
Tunel LGL
Trajanje 35 min
Meta Grgurevič, Urša Vidic
Večmedijska prostorska postavitev gibljivih podob, objektov, glasbe, svetlobe in performansa
Večmedijska prostorska postavitev gibljivih podob, objektov, glasbe, svetlobe in performansa sodobnih umetnic Mete Grgurevič in Urše Vidic V zavetrju časa je grajena po motivih knjige K svetilniku pisateljice Virginie Woolf in v tesnem sodelovanju z vrsto priznanih umetnikov z različnih področij sodobnih umetnosti. Namesto v gledališko dvorano vstopimo v Tunel, ki je v zaodrju Lutkovnega gledališča Ljubljana in se razteza v sam grajski hrib. Skozi prostorsko postavitev in akt performansa nas vodijo glasba, besede in zvoki; ti sledijo vzdušju zgodbe, ki pripoveduje o ustvarjalnem procesu umetniškega dela, intimnosti znotraj družine in razsežnosti časa.
Kritike
Vihar, foto Jaka Ivanc
Šentjakobski oder LGL
William Shakespeare
Vihar  14+
Gledališče Koper/Teatro Capodistria in Lutkovno gledališče Ljubljana
Režiser: Jaka Ivanc
Dramska predstava
Osamljen in neobljuden otok. Nanj sta se po brodolomu pred dvanajstimi leti rešila zakoniti milanski vojvoda Prospero in njegova zdaj odraščajoča hči Miranda, oba pregnana iz Milana, ko je Prosperov lakomni brat prevzel oblast in kneževino pokoril neapeljskemu kralju, ki prav zdaj s sinom, bratom in samooklicanim vojvodo ter spremstvom pluje mimo otoka. Prospero, ki ima magično moč, s pomočjo zračnega duha Ariela »uprizori« vihar, tako da se vsi njegovi nekdanji nasprotniki z ladje znajdejo na njegovem otoku. Tu so se brodolomci prisiljeni srečati s Prosperom, obračunati s povzpetniškimi nameni, izdajstvi in preteklostjo. Igra ima srečen konec – sin neapeljskega kralja se zaljubi v Mirando, Prospero blagoslovi njuno ljubezen in nekdanjim nasprotnikom oprosti zle namene. Vsi skupaj pa nato z ladjo odplujejo nazaj proti Italiji.
Kritike
Vihar v glavi
Gledališki inkubator LGL
Mentorstvo in režija: Primož Ekart
Gledališka avantura
Vihar v glavi je drzna gledališka avantura, v kateri bodo mladi ustvarjalci skupaj z režiserjem in igralcem Primožem Ekartom in kreativnimi sodelavci spoznavali najnovejša odkritja o načinu delovanja najstniških možganov. Kar 86.000 milijard nevronov v tem obdobju sproža najrazličnejše dnevne spremembe, hkrati pa omogoča mladostniško eksplozijo kreativnosti, drznosti, vznemirjenja in poguma. Skupaj z dramaturginjo in pripovedovalko Ano Duša ter mojstrom gibalnega gledališča Sebastjanom Staričem bodo mladi urili svoje telo in glas, se učili različnih gledaliških tehnik in improvizacij ter skozi različne faze ustvarjanja spoznavali celovit gledališki proces, ki ga bodo zaključili s predstavo, ustvarjeno v profesionalnih pogojih dela. Vihar v glavi bo premierno uprizorjen aprila 2018 na Odru pod zvezdami Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Kritike
Vražji Triptih
Po motivih romana Mojster in Margareta M. A. Bulgakova
Režiserja: Matija Solce in Mirjana Medojević
Intermedialni lutkovno-vizualni omnibus
Vražji Triptih je omnibus treh dogodkov, ki se navezujejo na tematiko romana Mojster in Margareta (1966). Namen razčlenitve romana je predvsem v prikazu različnih dojemanj zgodbe v ožjem kot tudi širšem kontekstu današnjega družbenega stanja. Prav to se v romanu sprašuje hudič in, posledično, v času nastanka romana Bulgakov. Mogoče je prav to glavni razlog za tako dolgotrajno cenzuro Mojstra in Margarete. V Triptihu gre predvsem za raziskavo gledališča kot medija za družbeno samorefleksijo, je kot laboratorij za razkrivanje družbenih diagnoz v kontekstu današnje družbe in njenih defektov.
Kritike
Zlati šus
Tunel LGL
Trajanje 60 min
Tamara Matevc
Zlati šus  14+
Režiser: Marko Čeh
Dramska predstava
To je zgodba o drogah. To je zgodba o zasvojenostih. To je zgodba o življenju.
Kritike
Zločin in kazen, foto Željko Stevanić
Tunel LGL
Trajanje 270 min
Fjodor Mihajlovič Dostojevski
AGRFT
Režiserka: Mirjana Medojević
Gledališka uprizoritev
Magistrska produkcija AGRFT, koprodukcija Lutkovno gledališče Ljubljana
Kritike
Živalska farma
Veliki oder LGL
Trajanje 80 min
George Orwell, Andrej Rozman Roza
Režiser: Vito Taufer
Lutkovna predstava
Je pozitivna utopija sploh še mogoča? Kaj ponuditi mladim kot alternativo, če pa se vsak sistem lahko izrodi v različico totalitarizma? Je nujno, da jim ponudimo že izdelan sistem, ali je bolje, da jim privzgojimo vrednote in jih hkrati ves čas opozarjamo na možne napake?
Kritike
Želite prejemati spored in novice po elektronski pošti?
3 reasons to book on our web site