Izginjajoči svettrajanje 45 min

Uprizoritev skozi perspektivno rastlin pogleda na današnjo ekološko problematiko in mladim razpira občutljivost do rastlin in zavedanje o izumiranju rastlinskih vrst. Hkrati jih ozavešča, kako ta samosvoj, dragocen in kompleksen ekosistem propada.

Predstava, katere dogajalni prostor je snemalni studio, kjer ustvarjajo dokumentarni film, nam skozi tri rastlinske habitate – visokogorje, nižinski travnik in močvirje – razgrne neverjetni svet rastlin. Ko spoznavamo njihov boj za preživetje, sposobnost prilagajanja in simbiozo s preostalimi živimi bitji se nam odpre vprašanje: kaj lahko naredimo, da zanamcem ne bo ostal le privid?

Ustvarjalci predstave tudi prevprašujejo način ustvarjanja informacij, način dokumentiranja tragike izumiranja, ki, čeprav je naraven proces svetovne zgodovine, danes dobiva tragične razsežnosti. Sprašujejo se ali so katastrofalne informacije o trenutnem stanju našega planeta dovolj in ali od nas zahtevajo večji emocionalni in aktivistični angažma, da bi to tragiko zares zaobjeli?

Saj biosfera, tanek sloj življenja, ki ga imenujemo dom, še nikoli ni bila tako intenzivno in drastično ogrožena. Stopnje krčenja gozdov so narasle, saj smo potrebovali zemljo, da bi nahranili vedno več ljudi. Globalne emisije motijo ​​podnebni sistem, novi patogeni ogrožajo pridelke in naše zdravje, nezakonita trgovina je izkoreninila celotne rastlinske populacije, tujerodne vrste pa prehitevajo lokalne flore. Biotska raznovrstnost se izgublja, tako pri nas kot na globalni ravni.

Rastline so se skozi tisočletja z osupljivimi načini prilagodile svojemu okolju. S svojimi strategijami preživetja so vztrajale tudi v najtežjih pogojih, v tropskih vročinah, hudih zimah … S trenutnim tempom okoljskih sprememb pa izgubljajo bitko. Stopnja izumiranja je petstokrat večja kot pred industrijsko revolucijo, saj letno izgine od 10.000 do 100.000 rastlinskih vrst. Nahajamo se na pragu šestega izumrtja, kot ga opredeli priznana raziskovalna novinarka Elizabeth Kolbert. Svet, kot ga poznamo, pred našimi očmi počasi izginja v pozabo.

V časih, prenasičenih z informacijami in apokaliptičnimi napovedmi, se odpira vprašanje, kako se posameznik spoprijema s tragično sedanjostjo. In na koncu – kaj s tem vedenjem in znanjem naredimo?

Tin Grabnar se že od zgodnjih let intenzivno udejstvuje na področju performativnih in uprizoritvenih praks. Polje njegovega zanimanja sega tako v klasično kot tudi alternativno, lutkovno in dokumentarno gledališče. Široko razumevanje gledaliških praks in različnih uprizoritvenih postopkov mu omogoča, da v svojem delu povezuje elemente plesa, improvizacije, sodobnega lutkarstva, magije, performansa in vizualne umetnosti. V zadnjih nekaj letih je skupaj s soustvarjalci za svoje predstave razvijal tudi dramska besedila, v katerih so dialogi pisani neposredno z mislijo na končni učinek uprizoritve in izostritev njene vsebine. V svojih predstavah tematizira sodelovanje, skupnost, skupinsko dinamiko in nemoč. Raziskuje gledališko komunikacijo, preverja širok spekter različnih uprizoritvenih strategij in vzpostavlja skupinski proces nastajanja predstave. Za predstavi Nekje drugje in Tihožitje v produkciji Lutkovnega gledališča Ljubljana je prejel številne domače in mednarodne nagrade.

Koprodukcija z Botaničnim vrtom Univerze Ljubljana

Premiera: 27. oktober 2022, Veliki oder