Da te ni sramIntermedijska uprizoritev, trajanje 90 min

Skozi eksperimentiranje s formati in jezikom družbenih omrežij naslavlja ukoreninjene občutke sramu ter vseprisotnega medsebojnega sramotenja in brezsramnosti. Skozi avtorski material mlade ustvarjalne ekipe raziskuje, kdaj in kako se sram rodi, na kakšne načine se reproducira in ali ga je sploh mogoče preseči.

Občutek sramu, ki ga družba vceplja posamezniku že od ranega otroštva prek fraz “sram te bodi” in “da te ni sram”, hkrati pa nam nikoli ne ponudi utemeljenih kriterijev sramu, je ena ključnih tematik, s katero se individualno in tudi kolektivno nenehno soočamo ter borimo. Prek vprašanj o odnosu do telesa, samopodobe, negotovosti, tesnobe ter do spolne, družbene in narodne identitete želijo ustvarjalci uprizoritve Da te ni sram  razpreti vzporedno resničnost, materialno in tudi virtualno, prepleteno z različnimi simboli in pojmovanji sramu, v kateri se lahko vzpostavijo drugačna pravila, drugačni ideali ter predvsem drugačen sram.

Uprizoritveni materiali, umeščeni v tri enakovredne, a gledališko nekonvencionalne prostore Lutkovnega gledališča Ljubljana, na sram pogledajo skozi oči današnjega sveta in ga umeščajo v kontekst družbenih prostorov, v katerih se sram rojeva, predvsem pa v katerih se napaja in reproducira. Ustvarjalna ekipa zato raziskuje in preizprašuje dom, šolo, družabno življenje in danes tem elementom življenja že popolnoma enakovredna družbena omrežja ter si na podlagi razplastenja le teh zastavlja vprašanje: »Ali sploh obstaja prostor brez sramu?«

Uprizoritev je nastajala v sklopu Gledališkega laboratorija LGL. Začetni del procesa je predstavljala večmesečna delavnica z najstniki, ki je potekala v sodelovanju z dunajskim mladinskim gledališčem Dschungel Wien. Na delavnicah je ustvarjalna ekipa z najstniki snovala vsebinske podstati teme sramu, ki jih je nato prenesla v drugi, snovalni del ustvarjalnega procesa, v katerem je razširjena ekipa ustvarila intermedijsko uprizoritev. 

Ta se odvija v treh ločenih prostorih, v vsakem eden od igralcev preizprašuje lastne izkušnje sramu, medtem ko vse tri prostore povezuje avtorsko zasnovana mobilna aplikacija, prek katere publika dobi vpogled v vse uprizoritvene prostore in razširjeni, dodatno obogateni virtualni prostor uprizoritve.

Varja Hrvatin je dramaturginja, dramatičarka ter od leta 2018 urednica oddaje Teritorij teatra na Radiu Študent. Diplomirala je iz dramaturgije in scenskih umetnosti ter magistrirala iz filmskega in televizijskega ustvarjanja, smer scenaristika, na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Njena dramska besedila so bila objavljena v publikacijah Adept, Dialogi, Literatura, Sodobnost, Maska in November, njena teoretska besedila pa v številnih gledaliških listih, na platformi Neodvisni ter v revijah Amfiteater, Dialogi in Maska. Njeno dramsko besedilo Vse se je začelo z golažem iz zajčkov (2019) je bilo krstno uprizorjeno v režiji Eve Kokalj na Novi pošti ter bilo uvrščeno v spremljevalni program 54. Festivala Borštnikovo srečanje in 50. Tedna slovenske drame. Leta 2020 je na 50. Tednu slovenske drame prejela nagrado za najboljšo mlado dramatičarko ter s Prešernovim gledališčem Kranj sodelovala pri projektu Monologi s kavča. Leta 2021 je uprizorila svoja prva avtorska projekta Najraje bi se udrla v zemljo, ki je bil uvrščen v tekmovalni program 57. Festivala Borštnikovo srečanje, ter Zelda, ki je bil uvrščen v spremljevalni program 52. Tedna slovenske drame. Leta 2022 je z Nino Ramšak Marković soustvarila uprizoritev Apofenija/1, trenutno pa v koprodukciji Zavoda Sploh in Vie Negative pripravlja cikel site-specific performansov La isla bonita.

Evropski projekt ConnectUp vključuje 14 partnerjev iz desetih držav, med katerimi so gledališča, festivali in univerze. Vodilna organizacija je norveška Univerza v Adgerju (Akademija za likovno umetnost), ki si prizadeva za najnaprednejše inovacije v izobraževalno-raziskovalnem delu. Projekt uvaja mednarodno kulturno pobudo za starejše od 12 let, s katero želi ustvariti protiutež v procesu večanja družbene in kulturne razklanosti v Evropi. Deset gledališč z različnim umetniškim znanjem, devet festivalov in dve univerzi, ki delujejo na področju gledališča za mlade, združujejo svoje veščine v evropski »uniji različnosti« in načrtujejo večje naložbe v razvoj občinstva. Gledališča in festivali si prizadevajo, da bi vsaj v svojih prostorih ustvarili presek družbe, kjer bi se srečevali obstoječe občinstvo iz srednjega razreda in občinstvo z družbenega roba. V sklopu projekta partnerji pripravljajo koprodukcijske uprizoritvene projekte, v katere so intenzivno vključeni najstniki, ter izobražujejo t. i. gledališke mediatorje, ki bodo vez med ciljnimi skupinami, gledališči in šolami.

V sodelovanju z Dschungel Wien in v koprodukciji z Gledališčem Alpha (Češka)

V okviru projekta Ustvarjalne Evrope ConnectUp

Gledalci lahko predstavo zgolj spremljajo ali pa v njej aktivno in anonimno sodelujejo – za to potrebujejo pametni telefon z možnostjo prenosa podatkov.

V predstavi so uporabljeni svetlobni efekti, ki lahko motijo občutljive gledalce.