V želji, da bi ostali zdravi, prosimo, da ob vstopu v gledališče razkužite roke, da do svojega sedeža uporabljate masko ali drugo ustrezno zaščito za usta in nos in da spoštujete priporočeno distanco 1,5 metra.

Sedem vprašanj o srečiGledališko potovanje po motivih Modre ptice Mauricea Maeterlincka, trajanje 420 min

  15+
Sedem vprašanj o sreči, foto Jaka Varmuž
Sedem vprašanj o sreči ne postavlja vprašanj in tudi ne ponuja odgovorov, omogoča pa, da si na domišljijskem potovanju skozi sedem gledaliških dežel vprašanja zastavimo sami in si, če hočemo, nanje sami tudi odgovorimo.

Ustvarjalci so kot izhodišče za ustvarjalni proces vzeli Maeterlinckovo Modro ptico, zgodbo o arhetipskem potovanju v iskanju sreče. Po premieri v Moskovskem umetniškem gledališču v režiji Konstantina Sergejeviča Stanislavskega (1908) in na Broadwayu (1910) je doživela vrsto izvedb, priredb za radio, več filmov in TV-serijo. Po uspehu, ki ga je igra imela, je nastal otroški roman The Blue Bird for Children, ki ga je Maurice Maeterlinck napisal z Georgette Leblanc. V Lutkovnem gledališču Ljubljana je bila uprizoritev Sinje ptice (1964) v režiji Jožeta Pengova eden od vrhuncev tedanjega marionetnega odra. Likovno podobo predstave je ustvaril slikar France Mihelič, za glasbo pa je poskrbel skladatelj Uroš Krek.

Skozi zgodbo o iskanju modre ptice ustvarjalci predstave Sedem vprašanj o sreči pišejo lastno, osebno in družbeno zgodbo o družini, nasilju, spominu, sanjah, smrti, radostih, ljubezni, prihodnosti, slovesu, smislu.

Sedem vprašanj o sreči je predstava o gledaliških prostorih. V tokratnem vnovičnem sodelovanju režiserja s scenografom Brankom Hojnikom – skupaj sta v zadnjih letih ustvarjala tudi v Rusiji in na Norveškem – je (znova) prav posebna pozornost posvečena prostoru kot mestu domišljije.

Sedem vprašanj o sreči je dolgo gledališko potovanje, predstava o predstavi, zgodba o zgodbi, po svoje nadaljevanje ustvarjalnega procesa, ki se je z delom ekipe začel pri uprizoritvi še ni naslova. Janežič je sicer v zadnjih letih v različnih državah ustvaril več nenavadno dolgih predstav, ki skušajo z dekonstrukcijo gledališča poudariti njegovo čudežnost ter v ospredje postavljajo skupnost, udeleženo v dogodku.

Glede na sodobno obsedenost s srečo ni odveč omeniti, da otroka modre ptice, takšne, ki preživi na svetlobi dneva, v zgodbi nikoli ne najdeta. Kar pa ne pomeni, da ne doživita in ne preživita ogromno (morda kar vse življenje?) in da se na poti zaradi vsega, kar srečata, ne spremenita – s tem pa se spremeni tudi njun pogled na svet, v katerega se po sanjskem življenju vrneta. Z drugimi besedami: ni rečeno, da sreče ne najdeta. Vendar ne smemo pozabiti, da se modre ptice nista odpravila iskat zaradi sebe …


Na žalost obstaja sinja ptica sreče onkraj meja tega minljivega sveta – vendar je vsi, katerih srca so neomadeževana, ne bodo iskali zaman, kajti na njihovih potovanjih po prostranstvih dežele sanj jih bodo bogatila in (o)čistila njihova čustev in domišljije polna življenja.
(Utemeljitev švedske akademije ob podelitvi Nobelove nagrade za književnost Maeterlincku leta 1911)

Tomi Janežič, režiser in pedagog, ki deluje tudi kot psihodramski terapevt, je kot redni profesor zaposlen na AGRFT v Ljubljani. Po mnenju mednarodnih kritikov je eden najzanimivejših evropskih gledaliških režiserjev svoje generacije in mednarodno priznan kot strokovnjak na področju kreativnih igralskih tehnik. Prejel je več kot trideset mednarodnih nagrad in priznanj.

Premiera: 10. januar 2020, različna prizorišča LGL
Lutkovno gledališče Ljubljana in Slovensko mladinsko gledališče
Režiser in dramaturg: Tomi Janežič
Scenograf in avtor likovne podobe lutk: Branko Hojnik
Igrajo: Lovro Finžgar, Tomi Janežič k. g., Nataša Keser k. g., Sonja Kononenko, Boris Kos, Maja Kunšič, Jure Lajovic, Iztok Lužar, Gašper Malnar, Anja Novak, Matej Recer, Nina Skrbinšek, Daniel Day Škufca k. g., Matija Vastl
Kostumografka: Marina Sremac
Besedila: ustvarjalci predstave
Asistenti režiserja in dramaturga: Tjaša Črnigoj, Mirjana Medojević, Daniel Day Škufca
Asistenti scenografa: Nina Rojc, Aleksander Vujović, Liza Privšek
Izbor glasbe: ustvarjalci predstave
Svetovalka za jezik: Mateja Dermelj
Oblikovalci svetlobe: Tomi Janežič, Branko Hojnik, Maša Avsec
Oblikovalci zvoka: Tomi Janežič, Sven Horvat, Luka Bernetič
Oblikovalki maske: Marina Sremac, Nina Jordanovski
Vodje predstave: Sven Horvat, Luka Bernetič, Peter Samotorčan
Producentka: Alja Cerar Mihajlović
Lučno vodstvo: Maša Avsec, Srečo Brezovar, Gregor Kuhar
Vodja tona in multimedije: Luka Bernetič
Koordinacija luči po LGL: Niko Štabuc, Danilo Korelec
Scenski tehniki: Darko Nedeljkovič, Alojz Milošič, Iztok Vrhovnik, Luka Moškrič, Slobodan Ilić, Jure Popovič, Sašo Kitić, Stanko Božanić, Kemal Vrabac Kordiš, Klemen Sašek
Rekviziter: Sašo Kitić
Garderoberki in maskerki: Daša Jordanovski, Nina Jordanovski
Izdelava scene, lutk, rekvizitov in kostumov: Zoran Srdić, Iztok Bobić, Polona Černe, Zala Kalan, Sandra Birjukov, Marjetka Valjavec, David Klemenčič, Milenko Pavlović, Uroš Mehle, Mateja Šušteršič, Aleksandra Kovačević, Snežana Janjić Horvat, Danica Ćeran, Vesna Sačić, Branko Hojnik, Liza Privšek, Nina Rojc, Zlatko Djogi, Anja Borsan, Jan Raman, Olga Milić
Zahvaljujemo se: Polonci Kores, Primožu Vitezu, Jadranki Pavlović, Stanetu Tomazinu, Slavici Janošević, Andreji Kovač, Knjigarni LGL, Zavodu za gozdove Slovenije, podjetjema Festo in GET inženiring, d. o. o., Igorju Remeti, Mestnemu gledališču ljubljanskemu, SNG Drama Ljubljana in Cankarjevemu domu.
Vsa zasedba
Kritike
3 reasons to book on our web site