PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL

EMIL IN DETEKTIVI


Odrska detektivka Emil in detektivi je nastala po istoimenskem mladinskem romanu (1929) nemškega avtorja Ericha Kästnerja. Detektivska zgodba je nastala po pobudi Edite Jacobsohn, vdove Siegfrieda Jacobshona, ki je izdajal revijo Die Weltbühne. Prva izdaja knjige, z ilustracijami Walterja Trierja, je bila v Nemčiji prodana v več kot dveh milijonih izvodov in doslej prevedena v več kot 60 jezikov. Gre za avtorjev prvi večji uspeh pa tudi njegovo edino predvojno delo, ki se je izognilo nacistični cenzuri.

Morda najbolj nenavadna poteza romana, vsaj v primerjavi s takrat obstoječo otroško literaturo, je realistična prostorska in časovna umestitev v sodobni Berlin, živahno in utripajoče velemesto, ki nadomesti nejasno okolico, postavljeno v bodisi čarobno sedanjost bodisi daljno zgodovinsko preteklost.

Kästner je v svojih romanih pogosto tudi avtobiografski; tovrstni elementi se kažejo na več mestih in jih avtor nikoli ne skriva. Rad vstopa in nastopa v svojih zgodbah kot aktivni spremljevalec svojih junakov ali prvoosebni pripovedovalec, ki bralce ponekod tudi neposredno nagovarja. V Emilu in detektivih najdemo uvod, v katerem pisatelj pojasni genezo knjige (v resnici je hotel napisati zgodbo o Peteršiljčici, pa se ni mogel spomniti, koliko nog ima kit) in se kasneje kot novinar tudi pojavi v zgodbi.

Kästnerjevi glavni liki v mladinski literaturi so vedno otroci; dečki in deklice, stari od sedem do štirinajst let, ki bi jih lahko srečali na ulici. Pisatelj jih s poudarjanjem njihovih pozitivnih lastnosti pogosto idealizira. V njegovih zgodbah pogosto srečamo dobre učence, ki pa nikakor niso togi stremuhi, ampak so vedno pripravljeni za akcijo – še posebej, če gre za pravično stvar. Takrat so se pripravljeni postaviti po robu tudi negativnim odraslim likom. Imeti srce na pravem mestu je ključna karakteristika Kästnerjevega junaka. Takšni so nedvomno tudi Emil in njegovi berlinski prijatelji.

Po uspehu romana je pisatelj leta 1934 napisal še drugi del zgodbe z naslovom Emil in trije dvojčki, kjer se prijatelji (dve leti po prvi dogodivščini) odpravijo na baltsko obalo. Delo delno temelji na osebnih izkušnjah avtorja in njegovih idiličnih počitnicah na obali tik preden je leta 1914 zbruhnila vojna. Druga knjiga ni ponovila uspeha prve, kar gre v veliki meri pripisati vzponu nacistov na oblast, ti so prepovedali objavljanje in prodajo Kästnerjevih knjig (delo Emil in detektivi zaradi priljubljenosti nikoli ni bilo cenzurirano).


V gledališkem listu, ki je izšel ob predstavi, lahko najdete detektivsko vadnico, ki bo otrokom zanimiv pripomoček za dodatno spoznavanje glavnih junakov in tem predstave.

O DOŽIVLJANJU PREDSTAVE

  • Vam je bila predstava všeč? Zakaj?

  • Ali bi v predstavi kaj spremenili?

  • Kakšen se vam je zdel glavni junak? Kaj pa ostali liki?

  • Ste se s katerim od likov poistovetili?

  • Vas je v predstavi kaj presenetilo?

  • Ali česa niste razumeli?

  • O čem govori predstava?

KRAJ DOGAJANJA

Emila in njegovo mamo začnemo spremljati v Neustadtu, kjer živita, zgodba se nadaljuje na vlaku in v Berlinu, glavnem mestu Nemčije. Neustadt je izmišljeno mesto, beseda v prevodu pomeni Novo mesto. Pisatelj Erich Kästner se je rodil v Dresdnu, odraščal je v predelu mesta, ki se je imenoval Neustadt.

Neustadt je majhno mesto, Berlin veliko. V majhnem mestu se vsi poznajo, to zaznamo tudi iz pogovora med potniki na železniški postaji.

  • Kaj ve o življenju v Neustadtu radijski napovedovalec?

  • Kaj ste v predstavi še izvedeli o Neustadtu?

  • Kako se Berlin razlikuje od Neustadta? Kako so to prikazali v predstavi? Kakšno vlogo ima v predstavi glasba?

  • Ali živite v velikem ali malem mestu? Kaj so prednosti življenja v manjših krajih? Kje bi raje živeli? Zakaj?


Oglejte si videoposnetek Berlina. Vas spominja na kakšno slovensko mesto? Ali ste vedeli, da je Berlin skoraj šestkrat večji od Ljubljane!

Emilove izkušnje v Neustadtu so omejene na njegovo majhnost. Občutek omejitve se ponovno pojavi v železniškem vagonu, saj gre za zaprt, klavstrofobičen prostor, ki Emilu ne daje možnosti, da bi pobegnil človeku, zaradi katerega se počuti nelagodno. Ko odkrije, da mu je ukradel denar, se dobesedno in simbolično zbudi v novem okolju. V Berlinu se pojavi pogumnejši Emil, ki ga spodbuja moralno ogorčenje.

  • Kako bi opisali Emilov osebnostni razvoj od začetka do konca zgodbe?

Tema, ki je bila navdih za scenografijo, je potovanje – tako fizično (iz Neustadta v Berlin in po Berlinu) kot tudi simbolno (Emil v teh dveh dneh pravzaprav odraste). Trije premični vagoni tako delujejo kot različna prevozna sredstva (vlak, tramvaj, taksi), mogoče pa jih je preoblikovati tudi v nepremične objekte (trafika, restavracija, banka itd.). Prostor med vagoni predstavlja ulice, trge, cesto, železniško postajo.

  • Katera prizorišča ste videli v predstavi?

  • Ali veste kaj je tramvaj?

  • Ste opazili, kako deluje mehanizem premikanja tramvajev v predstavi?

Posebno mesto v uprizoritvi ima tudi svetloba, ki razmejuje in opredeljuje dogajalni prostor in tako pomaga vzpostavljati scenografske elemente v njihovi večplastnosti.

  • Kako je svetloba ustvarjala različna vzdušja, dele dneva, vreme?

  • Ste opazili, da je bilo tudi s svetlobo ločeno, kdaj je dogajanje na odru realistično in kdaj domišljijsko (dogajanje v Emilovi glavi; torej v njegovi domišljiji)?

  • Ali veste, kako imenujemo gledališko luč? Ste že slišali za besedo reflektor?

ČAS DOGAJANJA


V knjigi Ko sem še majhen bil je Kästner komentiral začetek prve svetovne vojne z besedami:

»Svetovna vojna se je začela, moje otroštvo se je končalo.«

  • Kako razumete ta citat?

Oglejte si Infodromov posnetek o prvi svetovni vojni in razmislite, kako je vojna vplivala na življenje ljudi v obdobju, v katero je umeščena Emilova zgodba.

Zgodba je bila napisana leta 1929, dogaja se med obema vojnama. To je čas, ko so se države trudile omiliti krute posledice vojne, a se je na žalost ravno leta 1929 začela velika kriza, ki jo imenujemo tudi velika depresija. Zaradi nje je bilo zelo težko zaslužiti denar, veliko ljudi je izgubilo službe in živelo življenje v veliki revščini.

  • Kaj lahko o času razberemo iz predstave?

  • S čim se preživljata Emil in njegova mama?

  • Ali so razmere danes drugačna od tistih iz leta 1929?

Tudi kostumografija in vizualna podoba predstave se oplajata v obdobju nastanka knjige. Tako je Emil oblečen v značilno nedeljsko obleko tistega časa, pa tudi preostali liki so oblečeni po takratni modi.

  • Kaj nam o tem času povedo oblačila nastopajočih in scenografija? Kakšne predmete ste videli na odru?

  • Kako se njihova oblačila razlikujejo od naših? Ali imate tudi v tako imenovano nedeljsko obleko?

Med obema vojnama se je v Nemčiji krepila politična stranka Adolfa Hitlerja. Erich Kästner je v svojih delih zagovarjal pravičnost in človekoljubnost, zato so mu prepovedali objavljati, njegove knjige so celo zažigali. V časopisih je objavljal pod različnimi psevdonimi.

Za pisatelja Ericha Kästnerja pravimo, da je družbenokritični pisatelj.

  • Kaj to pomeni?

  • Narišite dolgo ravno črto. Napišite zaporedje dogodkov, ki ste jih videli v predstavi.

TEME
O REVŠČINI


Emilova mama je težko zaslužila denar, ki ga je dala Emilu. Naroči mu, naj babici pove, da jima je šlo malo bolj na tesno zadnje mesece in da ji zato ni mogla nič poslati. Družbene razlike se vidijo že na železniški postaji. Bajsa in njen mož imata veliko kovčkov, potujeta v toplice, Emil potuje sam, saj si mama potovanja ne more privoščiti, ima le star oguljen kovček.

Tako kot morata Emil in njegova mama paziti na to, da ne porabita preveč, je tudi med nami veliko ljudi, ki težko živijo. Šole imajo šolske sklade, da bi tisti učenci, ki nimajo denarja, lahko odšli na kulturne, naravoslovne in športne dni, na izlete in tabore. Nihče si na izletih ne želi, da bi izstopal, da bi sošolci opazili, da si ne more kupiti pijače, sladoleda.Emil pravi, da mu mama vedno da toliko denarja, kolikor ga dobijo drugi sošolci, včasih celo več. A Emil zapravi le polovico in prinese preostanek denarja nazaj domov.

Emil dobi za nagrado, ker je ujel roparja, tisoč mark. Ker z mamo nimata veliko denarja, je prav gotovo veliko reči, ki bi si jih želel imeti. A on ob tem, ko izve, koliko denarja bo dobil, ne pomisli na to, kaj si želi, pomisli le na to, da bi z njim tudi mami lahko omogočil prihod v Berlin.

  • Zakaj Emil sprejme to odločitev?

  • Kaj bi mi naredili z veliko vsoto denarja, ki bi ga dobili za nagrado?

Ko se Emil pogovarja s Profesorjem, ga vpraša, ali imajo pri njem doma veliko denarja. Profesor mu odgovori, da o tem nikoli ne govorijo. Emil pravi: »Po mojem ga imate veliko, če se o denarju malo pogovarjate.«

  • Zakaj se o denarju v družinah pogovarjamo predvsem takrat, ko ga nimamo?

  • Zakaj je pomembno, da služimo denar?

  • Kaj bi se v družbi moralo spremeniti, da ne bi bilo več revščine?

Na tej povezavi si lahko ogledate Infodromov prispevek o ukrepih proti evropski revščini. 

O PRIJATELJSTVU IN SODELOVANJU


Emil se v velikem mestu počuti izgubljenega. Ve, da je sam proti Grundeisu, ki z ukradenim denarjem mirno večerja. Ko spozna Gustava in njegove prijatelje, mu je takoj lažje. Če nas je več, smo močnejši, imamo več zamisli, kako bi akcijo izpeljali. Gustav se odloči, da bo Emilu pomagal, ker se mu zdi primer zanimiv. Na koncu predstave se Emil prijateljem zahvali in jim prizna, da mu brez njih ne bi uspelo.

  • Kako berlinski otroci pomagajo Emilu?

  • Ali mislite, da bi Emil vso akcijo lahko speljal sam?

  • Pogovarjajte se o tem, kako pomembno je, da smo prijatelji tudi s tistimi, ki nimajo najnovejše znamke mobitela in najmodernejših oblačil.


ODNOS MED MAMO IN SINOM


Pravijo, da je imel do svoje mame Kästner poseben odnos: v časopisih Leipziger in Berliner Zeit ji je vsakodnevno pisal zaupna pisma ali dopisnice. Tudi Emil je do svoje mame zelo pozoren in ljubeč.

  • Kako izraža svojo ljubezen?

Emil je ob smrti očeta prevzel odgovornost za mamo, pravi, da pride zvečer že ob sedmih domov, ker noče, da bi mama sama jedla večerjo. A ko se pogovarja s Profesorjem, poudari, da zato ni mamin sinček. Emil čuti odgovornost tudi do svoje babice, saj ve, da jo mora
ob prihodu v Berlin obvestiti, da je z njim vse v redu.

  • Pomislimo še na druge literarna dela, filmske in gledališke predstave, v katerih vidimo veliko navezanost otrok na starše. Razložite vzroke te navezanosti.


O KRAJI IN DRUGIH KAZNIVIH DEJANJIH


Tat že na železniški postaji ukrade denar Bajsinemu možu, v kupeju pa še Emilu. Na koncu predstave izvemo, da ga policija že ves mesec išče, ker je to ropar, ki vlamlja v banke.

  • Kako se počuti Emil, ko se zave, da ga je tat okradel?

  • Ali se Emil takrat vede pogumno? Kaj pa kasneje?

  • Je tudi vas že kdaj kdo ogoljufal, okradel? Kako ste se počutili?

Zanimivo je, da Grundeis ni le zločinec, ampak tudi žrtev – taksist ga ogoljufa. Fantje razmišljajo, kako bi denar dobili nazaj. Petzold pravi, da bodo denar Grundeisu ukradli, ko ga bodo ujeli. Profesor meni, da so potem isti lopovi kot on. Petzold odgovarja: »Če mi kdo kaj ukrade in jaz tisto spet ukradem njemu, potem nisem jaz tat, ampak še vedno on.«

Emil se strinja s Profesorjem, da je tat vsak, ki komu kaj na skrivaj vzame.

  • Kaj menite o tem?

  • Bi lahko denar enostavno ukradli?

  • Zakaj Emil kraje ne prijavi policistom?

  • Emil se boji, da ga bodo aretirali, ker je narisal brke kipu nadvojvode Karla. Ali je čečkanje po spomeniku razlog za aretacijo? Katera kazniva dejanja obravnavajo policisti?

  • Emil pravi, da sošolcev, ki so bili pri spomeniku z njim, ne bo izdal. Kako bi Emil in sošolci lahko popravili čečkanje po spomeniku?

  • Kako se Grundeis izgovarja, ko vidi, da so ga policisti ujeli?

  • Ali kdo v razredu želi postati policist? Zakaj? Kdo želi postati detektiv?

  • Katere lastnosti mora imeti dober detektiv? Biti mora iznajdljiv in pogumen. Gerold pravi: »Če si strahopetec, potem itak ne moreš biti detektiv.«

OTROCI, KI PREVZAMEJO VLOGE ODRASLIH


V Kästnerjevih delih pogosto nastopajo otroci, ki prevzamejo naloge in vloge odraslih.

  • Kako se to kaže v predstavi?

  • Ali ste tudi vi kdaj kakšen problem rešili bolje od odraslih?

  • Pomislite še na druga literarna dela, filme in gledališke predstave, v katerih steo pazili, da so otroci probleme rešili uspešneje kot odrasli.

KOMUNIKACIJA NEKOČ IN DANES


 Mama je dala Emilu pisma, da bi ji pisal vsak drugi dan, Emil babici prek Gerolda pošlje pismo, da ji sporoči, naj je ne skrbi.

  • Kako danes staršem sporočimo, da smo srečno prispeli in da je vse v redu?

Zanimiva je tudi komunikacija brez besed, ki poteka med fanti. Med zasledovanjem se sporazumevajo z znaki, ki jih uporabljajo specialci.

  • Zamislite si skrivne znake, s kateri bi želeli komu kaj nekaj sporočiti.

OTROŠKE DETEKTIVKE


 Pri detektivskih zgodbah običajno vemo, kaj se je zgodilo, ne vemo pa, kdo je to storil. Pri zgodbi o Emilu vemo, kdo je storilec, ne vemo pa, kako ga bo fantom uspelo ujeti.

  • Razčlenite zgodbo o Emilu. Kdo raziskuje? Kaj raziskuje? Kateri predmet pomaga pri razkritju?

  • Poznate še kakšno detektivsko zgodbo? Primerjajte jo z Emilovo zgodbo.

Med pravili pisanja detektivskih zgodb so tudi, da mora imeti bralec enake možnosti, da reši primer, kot jih ima detektiv, v zgodbi ne smemo najti nobenih nadnaravnih pojavov, zločinec mora biti omenjen že na začetku zgodbe, vendar tako, da ga bralec še ne odkrije in do rešitve primera pride detektiv z razmišljanjem, ne le slučajno ali zaradi srečnega naključja.

  • Kako so ta pravila upoštevana pri različnih detektivskih zgodbah, ki smo jih prebrali ali smo si jih ogledali v kinu ali gledališču?

BOGATIMO BESEDIŠČE

  • Besede z enakim pomenom – sopomenke

V predstavi steslišali različne besede, ki bi jih lahko nadomestili s sopomenkami. Poiščitesopomenke naslednjim besedam: kufer, izmakniti, nervozna, vzhičen, pridanič, garati, zoprn, klošar, žicati, žajfa, butast, blazno zanimivo, valda, hec, smrkavec, žreti, krama, siten, gobcati, bluziti, bedarija, kregati se, nakladati, simpl, tičati, cvetje, štrudelj, slastno, laufati, paničariti, zafrkniti.

Razložite besedne zveze: šlo nama je malo bolj na tesno, na tesnem sta z denarjem, v skladu z voznim redom, skrunitev spomenika, prilepiti eno okrog ušes, ta spet filozofira, izropajte hladilnike, pol smo pa v riti, zašili ga bomo, spokajte domov, doma bo cela štala, obvladati situacijo, vzeti pravico v svoje roke, pravici je zadoščeno.

  • Vzdevki

Emil kliče mamo mami in šef, mama kliče Emila ti moj lump, na koncu predstave mu reče bogataš. Kako pa vasvčasih pokličejo vaši starši?

Katere izraze za Grundeisa steslišali v predstavi? Baraba, svinja lopovska, tat, lopov, ropar, zločinec, goljuf. Taksist pravi, da je mrha lena, skopuh lenuharski. Zakaj si to misli?

Emil svojo sestrično imenuje Poni Klobuček, Klobučkova Poni, Ponasta Klobučevina.Zakaj?
Kaj izraža vzdevek Profesor? Gustav pravi, da je Profesor rasel samo v možgane.

Ko se fantje prepirajo, ali bi Grundeisu denar ukradli, jih Gustav ustavi: »Poslušajte, petelini!« Zakaj jim reče petelini?

Kaj misli Poni Klobuček s tem, ko vpraša, kateri od fantov je Sherlock Holmes?
Kakšne vzdevke imajo naši sošolci, prijatelji, učitelji?
Kaj izražajo vzdevki?

  • Igrajmo se z besedami

Kaj bomo dali v kovček? Spomnimo se, kaj vse je vzel Emil na počitnice. Kaj pa bomo vzeli mi? Prvi učenec začne: V kovček bom dal brisačo. Drugi učenec ponovi: V kovček bom dal brisačo, barvice ... Vsak mora ponoviti vse besede in dodati svojo besedo, ki se začne na isti glas, kot se je začela prva beseda (bonbon, banana, britvica, bikini, bunda, berilo, boben ...).

Kaj bomo naročili v restavraciji? Spomnimo se, kaj je v restavraciji naročil Grundeis. Še mi naročajmo. Prvi učenec začne: Prinesite mi sok. Drugi nadaljuje: Prinesite mi sok, kruh ... Koliko besed bomo znali ponoviti?

PIŠIMO

  • Prvič sami

Emil prvič sam potuje tako daleč. Kdaj steprvič prespali brez staršev? Kdaj stese prvič peljali z vlakom? Stese že peljali z letalom? Kdaj steprvič videli morje? Kdaj stedobili prvo kolo? Napišimo svoje spomine na dogodke, ki stejih ohranili v spominu kot prve izkušnje nečesa zanimivega.

  • Na železniški postaji

Kako zanimivo je stati na železniški postaji, opazovati ljudi in si zamišljati, kam potujejo! V parih sestavitedialoge med potnikoma, ki se srečata na postaji. Dialoge zapišitein odigrajte.

  • Detektivska zgodba

V skupinahnapišitedetektivsko zgodbo. Odločiti se morateza zaplet in razplet, vpletetelahko zanimive predmete in celo vohunsko preobleko. Vohunsko preobleko si je v predstavi nadel Gerold, ko je oblekel hotelsko uniformo. Razpišitetudi nagrado za tistega, ki pomaga pri razkritju primera. Ne pozabite na zlata pravila pisanja detektivskih zgodb.

KNJIŽNICA


Preberite knjigo Emil in detektivi, ki je izšla z ilustracijami Walterja Trierja. Primerjajte knjigo in gledališko predstavo. Preberite še druge knjige Ericha Kästnerja.

Katere detektivske zgodbe steže brali? Ali poznate knjigi Pozor, črna marela! (napisal Adam Bahdaj) in Detektivski mojster Blomkvist (Astrid Lindgren)?

Tri detektivke, ki se dogajajo v Berlinu, je napisal sodobni nemški pisatelj Andres Steinhöfel: Riko, Oskar in senčne prikazni, Riko, Oskar in zlomljeno srce ter Riko, Oskar in kamnita tatvina. Osrednja lika zgodb sta Riko in Oskar, eden preveč bister in drugi bolj počasen v dojemanju, oba pa tako drugačna od ostalih, da nimata pravih prijateljev. A skupaj razrešita veliko zapletenih primerov. Za mlajše bralce so primerne knjige o detektivu Kvjatkovskem (Jürgen Banscherus) in knjige iz zbirke Detektivska agencija Lovro in Maja (Martin Widmark).

Kaj pa slovenski avtorji? Leopold Suhodolčan je pisal o detektivih Naočniku in Očalniku (Naočnik in Očalnik, Na večerji s krokodilom, Stopinje po zraku), zgodbe, v katerih mladostniki rešujejo nenavadne primere, pišejo Bogdan Novak (zbirka knjig Zvesti prijatelji), Ivan Sivec (Pozabljeni zaklad, Skrivnost zlate reke, Čarobna violina ...), Vitan Mal (Dvojni agent Žardna), Tatjana Kokalj (Zgodbe o detektivki Zofiji),Tadej Golob (Kam je izginila Brina?) in drugi.

FILMI

Film po knjigi Emil in detektivi so posneli že leta 1931, vendar Kästner ni bil zadovoljen s scenarijem. Leta 2001 so v Nemčiji posneli sodobno različico, film smo si lahko ogledali tudi v Sloveniji, a zgodba se zelo razlikuje od izvirnika. Tako Emil v filmu ne živi z mamo, ampak z brezposelnim očetom.



Katere detektivske filme poznate? Kdo so najbolj znani detektivi, ki jih lahko spremljatev televizijskih nadaljevankah? Televizijske serije o detektivskem poročniku Columbu, Sherlocku Holmesu, Miss Marple, inšpektorju Clouseauju in drugih poznajo tudi mnogi šolarji.