PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL

SKRIVNO DRUŠTVO KRVZ


Nekega večera Črt na nebu zagleda skrivnostno senco, zdi se mu, da vidi zmaja. Še preden bi se lahko o tem prepričal, se z dvojčkoma Kajem in Izo ter najboljšim prijateljem Vidom znajde sredi napete pustolovščine.

Dramska uprizoritev Skrivno društvo KRVZ je nastala na podlagi dramatizacije istoimenskega mladinskega romana Simone Semenič, ki je zanj prejela nagrado modra ptica 2020 in nominacijo za Levstikovo nagrado 2021 za izvirno leposlovje za otroke in mladino.

Na tej povezavi si lahko preberete intervju s Simono Semenič, v katerem spregovori o nastanku romana. 

Pustolovščina, ki se dogaja v Ljubljani, temelji na odkrivanju skrivnostnega zemljevida, ki glavne junake popelje v svet zmajev in rastline, ki zmajem omogoča dolgo življenje. Na svoji poti štirje devetletniki pojedo lepo število odličnih zmrzlin Vidovega dedka, nekajkrat spravijo ob živce svoje starše in nehote naletijo na nadležne nepridiprave, ki bi se tako ali drugače radi okoristili. Dogajalne niti se zapletajo skozi celotno zgodbo ter snujejo večplastno duhovito zmes domišljijskega in realnega, gradijo skrivnostni svet,poln knjižnih referenc, zgodovinskih dejstev in mitskih izročil.

  • Ali poznate roman Skrivno društvo KRVZ? Na kratko obnovite zgodbo.

  • Vas naslov romana spominja na kakšno drugo zgodbo?

  • Kdo nastopa v zgodbi?

  • Kaj pomeni kratica KRVZ (Kačja rit v zid)?

  • Kako si razlagate prisego »Pri štirih farbah prisegam, da nikoli in nikdar, čeprav bi me grozodejsko mučili, ne bom izdal skrivnosti zemljevida«?

  • Za kakšno skrivnost gre?

  • Imate tudi vi kakšno prisego s prijatelji?

Na tej povezavi lahko prisluhnete interpretaciji odlomka iz romana v izvedbi avtorice Simone Semenič.

DOŽIVLJANJE PREDSTAVE

  • Vam je bila predstava všeč? Zakaj?
  • Vam kaj v predstavi ni bilo všeč? Bi kaj spremenili?
  • Ali se zgodba v predstavi razlikuje od romana?
  • Koliko igralcev je nastopalo? Koliko likov so zaigrali?
  • Ali ste se s katerim od likov poistovetili? Bi sami zaigrali katero od vlog?
  • Kako je ustvarjalna ekipa izkoristila učinke luči, glasbe, kostumov in prostora?
  • V kakšen prostor je umeščena zgodba? S čim si je ustvarjalna ekipa pomagala pri uprizarjanju različnih prizorišč? Kaj je glavni element scenografije? Kako je izkoriščen?
  • Kako bi opisali kostume? Kaj nam izbira kostuma pove o liku?
  • Kakšna je bila glasba? Kako je nastajala?
  • Ali se v predstavi pojavijo tudi lutke? Opišite kakšne so bile in zakaj mislite, da so bile vključene v predstavo. 
  • Katere so ključne teme predstave?
  • Kako so igralci interpretirali besedilo? Ali so vsi igrali na enak način?
  • Kako je v predstavo umeščena pripovedovalka?
  • Kaj je sporočilo predstave?
PROSTOR DOGAJANJA

Zgodba je umeščena v skrite kotičke naše prestolnice. Na potepu po ulicah Ljubljane junaki zgodbe poskušajo razvozlati skrivnosti in uganke skrivnostnega zemljevida.

  • Ali ste že bili v Ljubljani?

  • V knjigi je na straneh 100 in 101 posnetek zemljevida Ljubljane. Ste že kdaj bili v teh delih mesta?

  • S pomočjo zemljevida naštejte vse dele Ljubljane, v katerih se odvija zgodba.

  • Drugi dogajalni prostor pa je na drugem koncu sveta. Se spomnite, kako bi liki lahko prišli tja? Kako se imenuje tisti kraj?

Na tej povezavi si lahko pogledate posnetek Ljubljane.

PO POTEH SKRIVNEGA DRUŠTVA KRVZ

  • Kam vse odidejo člani društva KRVZ?
  • Ali poznate vse lokacije, ki so jih obiskali?
  • Ste katero od njih obiskali tudi sami?


Cukrarna
Cukrarna je bila zgrajena leta 1834. Sprva je bila sladkorna rafinerija(tovarna). Zaradi nepazljivosti je leta 1858 zgradba zgorela in tovarna je začela počasi propadati. Kasneje se je vanjo naselilo več različnih manjših podjetij, za slovensko kulturo pa je bil najpomembnejši sprejemni center, kamor so se zatekali revni Ljubljančani. Tam so zadnja leta življenja preživljali ključni slovenski pisatelji. 

  • Ali veste, kdo vse je bival v Cukrarni?

Na severno fasado zgradbe so leta 1955 postavili spominsko ploščo, na kateri je med drugim pisalo: »V tej hiši so imeli pri preprosti in plemeniti ženi Poloni Kalanovi dom in zatočišče Murn, Kette, Cankar, Župančič in njihovi prijatelji.«

Septembra 2021 je bila dokončana prenova Cukrarne, ki je danes ena največjih kulturnih ustanov v Sloveniji. 

Na tej povezavi si lahko ogledate kratko video predstavitev zgodovine Cukrarne. 


Stolnica svetega Nikolaja

  • Ali veste, kaj je stolnica?
  • Ali poznate ljubljansko stolnico?

Preprosto bi lahko rekli, da je stolnica (tudi katedrala) glavna cerkev v mestu. Gre za cerkev, v kateri je uradni sedež škofa. V Ljubljani je to stolnica svetega Nikolaja, ki je bila zgrajena leta 1701. Stoji ob Dolničarjevi ulici in Ciril Metodovem trgu – točno na sredini med Mestnim trgom in ljubljansko tržnico. 

  • Ali veste, kdo je sveti Nikolaj? (Miklavž)


Cerkev svetega Florijana

Cerkvi svetega Florijana rečemo tudi Šentflorijanska cerkev. Stoji na Gornjem trgu in je bila zgrajena po velikem ljubljanskem požaru leta1660. Zato je tudi posvečena svetemu Florijanu, zaščitniku gasilcev. 


Mestni dom – Lutkovno gledališče Ljubljana
Mestni dom stoji ob Krekovem trgu. Stavba je bila zgrajena leta 1899, v njej pa so imeli sedež gasilci, reševalna postaja, policija, uprava mestnega vodovoda in elektrarne ter različna društva. Od leta 1984 v zgradbi domuje Lutkovno gledališče Ljubljana. 

Trgu ob Mestnem domu je občina večkrat spremenila ime. Najprej smo ga poznali kot Sejmarski trg, nato kot Cesarja Josipa trg, dve leti je bil to Trg kralja Petra, leta 1919 pa je dobil današnje ime (po narodnem buditelju Janezu Evangelistu Kreku). 

  • Ali ste si že kdaj ogledali skrivnostna vrata ob Mestnem domu, ki vodijo v notranjost Grajskega griča? Kdo prebiva tam?
  • Oglejte si zemljevid Ljubljane in ugotovite, kolikšno pot je moralo skrivno društvo KRVZ prehoditi.
GLAVNI JUNAKI

  • Kdo so glavni junaki zgodbe? Opišite jih: koliko so stari, kaj počnejo v prostem času ...

  • Na kakšno pustolovščino se odpravljajo? Kakšen je razplet?

  • Opišite odnose med mladostniki in odraslimi. Kako se razvijajo? Kakšen je Črtov odnos z mamo? Kaj pa Vidov z dedkom Konstantinom?

  • Opišite Erasmusa. Kako se njegova zgodba stke s pustolovščino glavnih junakov?

  • Opišite dedka Konstantina. Kje živi? Kaj počne?

  • S kakšnimi zagatami se srečajo junaki? Ste se tudi vi že kdaj srečali s čim podobnim?

  • Kaj mislite, katere lastnosti mora imeti človek, ki se odpravi na takšno skrivnostno dogodivščino? Ali glavni junaki te zgodbe imajo te lastnosti?

Junaki zgodbe se na svoji pustolovščini srečajo z različnimi osebami, tudi z veliko nepridipravi in celo kriminalno združbo! Ali veste, kaj je kriminalna združba? Kaj počne? Kaj pa storijo nepridipravi v zgodbi?

PRIPOVEDOVALKA

»Za zdaj si jih samo predstavljaj, kako buljijo v zemljevid, ker sem pisateljica, sem jih zamrznila v tej pozi.«

  • Kako bi opisali vlogo pripovedovalca oziroma pripovedovalke? Kaj prispeva k zgodbam?

  • Ali poznate kakšnega slavnega pripovedovalca ali pripovedovalko?

Pripovedovalec je tisti lik v zgodbi, ki deluje kot pisatelj – je tisti, ki razlaga in gradi situacije okoli likov. Poznamo več tipov pripovedovalcev, najpogostejša pa sta prvoosebni in tretjeosebni pripovedovalec. Če je pripovedovalec tretjeosebni in ve vse o likih ter zgodbi, pozna misli in čustva vseh nastopajočih, mu rečemo tudi vsevedni pripovedovalec. Prvoosebni pripovedovalec pa je tisti, ki v zgodbi tudi aktivno nastopa. To je ponavadi glavni lik zgodbe.

Tudi roman Skrivno društvo KRVZ ima pripovedovalko. Kako bi jo opisali? Je prvoosebna ali tretjeosebna pripovedovalka?

  • Kakšne značilnosti ima? Kako govori? Ali jo avtorica opiše enako kot ostale like? Kdaj se pojavlja? Kako prekinja zgodbo? Jo kdaj tudi popravi?

  • Zakaj se prvo poglavje odvije dvakrat?

Pomislite na zgodbo, ki jo poznate, ali pa si izmislite svojo. Poskusite jo pripovedovati kot vsevedni pripovedovalec, nato pa še kot prvoosebni pripovedovalec.

RAZNOLIKOST JEZIKA


Koliko jezikov se v predstavi pojavi? Zakaj?

  • Ali vsi v predstavi govorijo enako? 
  • Ali Iza in Kaj govorita enako kot Vid? Kaj pa Črt?

Iza in Kaj prihajata iz Primorske, zato govorita v primorskem narečju. Slovenščina pozna sedem narečnih skupin: dolenjsko, gorenjsko, koroško, panonsko, primorsko, rovtarsko in štajersko.

  • Ali tudi vi govorite v narečju? V katerem?
  • Tudi Črtov in Vidov govor se razlikuje. Zakaj? Ali tudi Črt govori v kakšnem narečju? 
  • Kako bi opisali razliko med pogovornim jezikom in narečjem? 
  • Kakšno posebnost v govoru imata Erasmus in gospodična Julija? Kaj pa Viljem?

V predstavi poleg slovenskih narečij in pogovornega jezika slišimo tudi latinščino. 

  • Ali poznate ta jezik?

Latinščina je eden od dveh klasičnih evropskih jezikov. Dolga leta je bila tako imenovana lingua franca, kar pomeni, da je bila najbolj razširjen jezik sporazumevanja. 

  • Kateri jezik je danes lingua franca?

Danes se latinščina skorajda ne uporablja več (jezik se šteje med izumrle), ostaja pa pomembna predvsem pri kovanju imen v naravoslovni razvrstitvi živih bitij in pri delovanju rimskokatoliške cerkve. Zato je latinščina pomemben jezik tudi v zgodbi o skrivnem društvu KRVZ.

  • Opišite, kako vse se latinščina vpenja v predstavo.

SNOVANJE DOGODIVŠČINE

  • Kaj vse je potrebno za dobro dogodivščino? Pomislite in v skupinah naredite miselni vzorec.

V skupinah poskusite zasnovati svojo dogodivščino. Pri tem si pomagajte z miselnim vzorcem, ki ste si ga pripravili. Kot izhodišče lahko uporabite naslednje elemente (iz vsake skupine izberete enega):

  • JUNAK/JUNAKINJA: plezalec/plezalka, pirat/piratka, morska deklica/morski deček, čarodej/čarodejka, astronavt/astronavtka

  • KRAJ: puščava, gore, Mars, morje, jama

  • PREDMET: šotor, zvarek, steklenica, vrv, ladja

Svojo dogodivščino predstavite sošolcem. Narišete lahko tudi zemljevid. Zgodbo lahko prijateljem le poveste, lahko pa jih povabite, da tudi sami poskusijo razrešiti skrivnosti, ki si jih boste zamislili v svoji dogodivščini.

BAJESLOVNA BITJA

  • V literaturi so pogosto prisotna bajeslovna bitja. To so bitja, za katera nismo prepričani, ali zares obstajajo ali pa so le plod človekove domišljije. V slovenskih ljudskih pripovedkah so najpogostejša bajeslovna bitja zmaj, zlatorog in zlata ptica.

    Na tej povezavi lahko prisluhnete pripovedki o ribi Faroniki. 

  • Ali poznate kakšno zgodbo o bajeslovnih bitjih?
  • Ali imate svoje najljubše bajeslovno bitje?
  • Katero bajeslovno bitje se pojavi v zgodbi? Opišite ga. 
ZMAJESLOVJE

  • Ali veste, kaj proučuje zmajeslovje?
  • Kdo je zmajeslovec?

Zmajeslovje je ena najstarejših naravoslovnih ved, ki proučuje zmaje. Z zmaji so se ljudje namreč srečevali v svoji celotni zgodovini. Veda ima več podvrst raziskovanja: zgodovina zmajev, razmnoževalno zmajeslovje (ukvarja se z zmaji od izležitve iz jajca), zgodovina zmajeslovja in eksperimentalno zmajeslovje, ki poskuša v laboratorijih ustvariti nove zmaje. Prvi daljši zapisi o tej vedi se pojavijo okoli leta 1400, pravi razmah priljubljenosti pa je doživela s knjižno serijo Zmajeslovje Dugalda Steera (2003).

  • Kdo vse so v predstavi zmajeslovci? Kaj počnejo?
  • V katero podvrsto zmajeslovja se umeščajo?
LJUBLJANSKI ZMAJ


Zgodb o ljubljanskem zmaju je veliko. Ena od legend pravi, da je Ljubljano ustanovil kar grški junak Jazon. Jela Krečič za časopis Delo to zgodbo oriše takole: Kralja Ejeta, ki je vladal Kolhidi ob Črnem morju, obišče argonavt Jazon s skrito namero, da bi mu ukradel zlato runo. (Jazon je zlato runo potreboval, če je hotel zasesti prestol v svojem kraljestvu.) Medeja se zaljubi v gosta in mu pomaga prevarati očeta ter ukrasti runo, ko pa z Jazonom pobegneta, ubije celo brata, ki se je podal za njo in Jazonom, da bi kaznoval krajo. Jazon in Medeja se nato po dolgi poti (ki ju po nekaterih verzijah zanese celo prek naših krajev) uspešno vrneta domov in preživita deset srečnih let, v zakonu pa se jima rodita dva sina.

Nekateri viri pravijo, da je Jazon s svojo ladjo zaplul v Ljubljanico, kjer je nato premagal mogočnega zmaja in ustvaril zametke Ljubljane.

Še ena legenda pa pravi, da je zmaj postal zavetnik Ljubljane zaradi svetega Jurija, ki je pogosto upodobljen z zmajem. Na nekaterih freskah ga jezdi, na drugih pa premaga.

Na tej povezavi lahko prisluhnete skladbi o zmaju in svetem Juriju.

Leta 1900 je arhitekt Jurij Zaninović zasnoval Jubilejni most Franca Jožefa I., ki naj bi ga krasili mogočni krilati levi. Vendar jih je na koncu zamenjal s kipi zmajev, ki so še danes pomemben simbol Ljubljane. Zato most imenujemo kar Zmajski most.

  • Ali ste že kdaj obiskali Zmajski most?

Več o Zmajskem mostu si lahko preberete na tej povezavi.

Ali ste vedeli, da je bil Zmajski most prva asfaltirana površina v Sloveniji?

  • Kje vse lahko vidimo zmaje v Ljubljani? (grb, Ljubljanski grad ...)

  • Kako je ime ljubljanskemu zmaju?

Njegovo ime nakazuje na dejstvo, da ta zmaj v resnici ni zmaj, ampak lintvern. Razlika med njima je, da lintvern sedi na vseh štirih tacah, zmaj bi le na zadnjih.

ČUDEŽNA RASTLINA

  • Se spomnite, kako se je imenovala čudežna rastlina, ki jo je našel Erasmus?

Dracophyllum remedium je rastlina, ki sodi v družino Ericaceae in jo najdemo predvsem na otokih Avstralije in Nove Zelandije. Ime Dracophyllum, ki pomeni zmajev list, se nanaša na njihovo podobnost z zmajevim drevesom Dracaena

  • Se spomnite, kakšno moč ima ta rastlina? Zakaj je pomembna?

Na tej povezavi si lahko ogledate skico Dracophylluma.

KRITIKA

Napišite svoje mnenje o predstavi. Vanj vključite, kaj vam je bilo najbolj všeč, kaj vas je zmotilo. Pomagajte si z naslednjimi vprašanji:

  • Kakšni so se vam zdeli kostumi, glasba, animacija?

  • Ali so igralci dobro odigrali svoje vloge?

  • Ali vas je kaj zmedlo? Bi si želeli, da bi bil v predstavi kakšen del daljši/krajši?

  • Ali vam je bilo med predstavo kdaj dolgčas?

  • Kaj je bil vaš najljubši del predstave? Kateri vam je bil najmanj ljub?

  • O kateri tematiki govori predstava?

  • Ali bi si predstavo želeli še enkrat ogledati?

NADALJNJE BRANJE

  • Anton Ingolič: Tajno društvo PGC (Mladinska knjiga, 1958)
    Mladinska povest o druščini, ki je ustanovila svoje tajno društvo in po šoli kradla risalne žebljičke. Zgodbo je leta 2016 na oder Lutkovnega gledališča Ljubljana postavil režiser Mare Bulc, ki je režiral tudi odrsko adaptacijo romana Skrivno društvo KRVZ.

  • Vinko Möderndorfer: Kot v filmu (Mladinska knjiga, 2013)
    Zgodba govori o 12-letnem Gašperju, ki rad brska po spletu, gleda filme in posluša glasbo. Ko se odnos med starši spremeni, se zasuka tudi njegovo življenje. Mladinski roman je prejemnik nagrad modra ptica, večernica in desetnica.

  • Tadej Golob: Zlati zob (Mladinska knjiga, 2020)
    Pustolovski roman o plezalcih, ki želijo preplezati Loško steno nad Logom pod Mangartom. Na poti izvejo za zaklad, ki naj bi se skrival v eni od votlin Zlatega zoba.

  • Zinken Hopp: Čarodejna kreda (Mladinska knjiga, 1957, prevedel Janez Gradišnik)
    Deček Jon najde kredo, ki jo je izgubila čarovnica, in z njo na ograjo nariše človečka. Ker je kreda čarobna, človeček oživi in z Jonom se odpravita v skrivnostni svet.

SIMONA SEMENIČ

Simona Semenič je naša najpomembnejša sodobna dramatesa (beseda »dramatičarka« ji ni všeč, saj izhaja iz moške oblike besede »dramatik«). Na UL AGRFT je diplomirala na smeri dramaturgija. Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo je od leta 2009 prejela kar trikrat: za besedila 24ur,5fantkov.siter sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije, leta 2018 pa je za svoja dela dobila tudi nagrado Prešernovega sklada. Več nagrad, tako doma kot v tujini, so prejele tudi predstave, nastale po njenih dramah. Besedila Simone Semenič so uprizarjana na Švedskem, Norveškem, Slovaškem, v Bolgariji, Izraelu, ZDA, Albaniji, Avstriji, Srbiji in v Rusiji.

Skrivno društvo KRVZ je njen prvi mladinski roman in drugo besedilo, ki ga uprizarjamo v Lutkovnem gledališču Ljubljana (Pepelka, 2014).

Na tej povezavi si lahko ogledate daljši pogovor z avtorico, v katerem podrobno spregovori o nastanku romana.


Spletno pedagoško gradivo je pripravil Benjamin Zajc

POKROVITELJA GLEDALIŠČA