Na glavno vsebino
Kraljestvo
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL

MALA ČAROVNICA


Mala čarovnica je stara šele sto sedemindvajset let ... kar je za njen poklic še zelo malo. V svoji čarovniški hiši sredi gozda živi sama, družbo ji dela krokar Abraksas. Starejše čarovnice se vsako leto na kresno noč zberejo na gori Klek in vso noč plešejo. Mala čarovnica pa je premlada, da bi se plesa udeležila, a se odloči, da se bo vseeno prikradla in se pridružila zabavi. Botra Ropotavza jo razkrije, in ker je Mala čarovnica prekršila pravilo, mora v enem letu dokazati, da je lahko »dobra« čarovnica.

Mala čarovnica je lutkotečna marionetna predstava, ki je nastala na podlagi zgodbe nemškega pravljičarja Otfrieda Preußlerja in dramatizacije Jožeta Pengova iz leta 1967, ko je delo doživelo slovensko praizvedbo, podnaslovljeno kot »pravljična igra za marionete v 13. slikah«. Dobrih petdeset let po Pengovovi uspešnici se uprizoritev v prirejeni in osveženi obliki vrača na oder Lutkovnega gledališča Ljubljana, tokrat spod peresa dramatičarke Jere Ivanc in pod režijsko taktirko mojstra slovenskega lutkarstva Braneta Vižintina.

PRVI VTIS

  • Kako ste se počutili ob gledanju predstave?
  • Vam je bila predstava zanimiva?
  • Kaj vam je bilo v predstavi najbolj všeč? Zakaj?
  • Ali vam kaj ni bilo všeč? Zakaj?
  • Kaj se vam je najbolj vtisnilo v spomin?

Uprizoritev, ki ste si jo ogledali, je priredba uprizoritve, ki smo jo na našem odru igrali že leta 1967. Uprizoritev je takrat potrdila programsko usmeritev Jožeta Pengova k sodobni pravljični poetiki in izkazala njegovo veliko zaupanje v moč marionete, njeno scensko bivanje in gibanje. Marionete je ustvaril slovenski kipar in oblikovalec lutk Slavko Hočevar, ki je bil med letoma 1956 in 1970 likovni vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana. Njegove marionete so posedovale značilen ironični humor in tehnološke novitete, ki so močno pripomogle k dojemanju slovenske lutke kot likovne umetnine.

Topla in prijazno humorna odrska realizacija je takrat očarala občinstvo in Preußlerja ter vzbudila željo nemške televizije, da bi jo posnela na filmski trak. Leto kasneje je tako predstavo na barvni trak za stuttgartsko televizijo ovekovečil svetovno priznani nemški lutkar, režiser in mojster marionet Albrecht Roser.

Lutke iz predstave danes hranimo v Lutkovnem muzeju. Na tej povezavi si lahko ogledate nekaj fotografij iz zbirke.

Na tej povezavi pa si lahko ogledate kratek video o Lutkovnem muzeju na ljubljanskem gradu. 

Ustvarjalna ekipa uprizoritve je ob osvežitvi uprizoritve kar nekaj stvari spremenila oziroma priredila.

  • Razmislite, kaj vse so morali ustvarjalci osvežiti oziroma spremeniti, da so uprizoritev po tako dolgem času spet lahko postavili na oder.

Na tej povezavi si lahko ogledate, kako je nastajala osvežena uprizoritev. 

        POGOVOR PO PREDSTAVI

        • Na kratko obnovite zgodbo.

        • Kdo je glavna junakinja zgodbe? Ali ima nasprotnika?

        • Zakaj je kaznovana?

        • Koga vse sreča na svojem potovanju? Kdo ji dela družbo?

        • Koliko časa ima Mala čarovnica, da se dokaže? Kako je v uprizoritvi prikazano minevanje časa (letni časi …)?

        • V čem se Mala čarovnica razlikuje od drugih likov v predstavi?

        • Opišite prostor uprizoritve.

        • Opišite lutke, ki so nastopale v uprizoritvi. Ali veste, kako se imenuje igralec, ki igra z lutkami (animator, lutkar …)?

        • Ste lahko videli animatorje? Koliko mislite, da jih je nastopalo (6)?

        • Kako se predstava konča?

        • Kaj nam sporoča predstava?

        • Ali poznate še kakšno podobno zgodbo?

        BITI DOBER

        Čarovnice glavni junakinji zapovejo, da ima leto dni časa, da postane »dobra« čarovnica. Skozi potek zgodbe se zdi, kot da so si besedo »dober« čarovnice razlagale drugače kot glavna junakinja.

        • Kako razumete besedo »dober«? Kaj je njeno nasprotje?

        • Kako si besedo »dober« razlagajo izkušene čarovnice?

        • Kako si besedo »dober« razlaga Mala čarovnica?

        • Zakaj nastane nesporazum?

        Preberite si definicijo besede »dober« iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika:
        dóber dôbra -o prid., bóljši (ọ́ ó)

        1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: dober človek; fant je dober in pošten […] // ki ima pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi: dober sosed; vedno je bil dober z nami; […]
        2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri: dobri čevlji;dober papir ne vpija črnila;dober radijski sprejem;dober zrak;[…] // ki v precejšnji meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: dober državljan; on je dober oče / dober delavec bi to naredil v polovičnem času […] // glede na določene zahteve uspešen, učinkovit: naredil je dober načrt za delo; […] (Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 12. 2022)


        • Glede na prebrano presodite, kateri pomen besede »dober« uporabi Mala čarovnica, katerega pa starejše čarovnice.

        • Kateri pomen besede »dober« na koncu zmaga? Kako Mala čarovnica doseže »dobroto«?

        • Ali poznate še kakšno besedo, ki bi ima dvojni pomen?

        MARIONETA JE KRALJICA LUTK

        • Izberite si eno od lutk iz uprizoritve in jo opišite. Kako je oblečena, kakšne oblike je njena glava, kako se premika in kako govori? 

        Na tej povezavi si lahko ogledate prispevek otroške poročevalke Neli, ki se je pozanimala, kako pod spretnimi prsti in z bujno domišljijo nastajajo lutke. 

        Marionetne lutke so lutke na nitih, animatorji pa jih upravljajo s posebnim vodilom. S potegom niti lutke premikajo roke in noge, obračajo glavo, včasih tudi zapirajo in odpirajo oči. Kompleksnejše lutke imajo tudi do 40 niti, zato marionete med lutkarji veljajo za eno najzahtevnejših lutkovnih tehnik. Marionetne lutke (najpogosteje) izdelajo iz lesa v lutkovni delavnici.

        Kako nastane marioneta?
        Najprej likovnik nariše skico.
        Kipar iz lesa oblikuje njene različne dele.
        Lutkovni tehnolog te dele spoji med seboj.
        Šivilja lutkam sešije obleko.
        Slikar lutko pobarva.
        Lutkovni tehnolog jo naveže na niti.
        Igralec oživlja marioneto s posebnim vodilom.

        Marioneto izdelajo lutkovni tehnolog, kipar, slikar in šivilja. Zahtevnejšo marioneto izdelujejo v lutkovni delavnici več kot 150 ur.

        Na tej povezavi si lahko ogledate, kako so nastajale lutke za uprizoritev Mala čarovnica.

        • Ali ste morda že gledali kakšno uprizoritev s podobnimi lutkami? Katero?

        S pomočjo posnetka na tej povezavi lahko tudi sami izdelate preprosto marioneto. 

        Marionete animatorji pogosto animirajo s pomočjo posebnega mostu, ki ga imenujemo kar marionetni most. Uporabljajo ga tudi animatorke in animatorji v uprizoritvi Mala čarovnica.

        Na tej povezavi si lahko ogledate posnetek iz oddaje Firbcologi, v kateri so obiskali najvišji marionetni most Lutkovnega gledališča Ljubljana. 


        KDO NAREDI LUTKOVNO UPRIZORITEV?

        • Poskusite našteti vse poklice, ki se ukvarjajo s snovanjem lutkovnih uprizoritev.

        Režiser/režiserka: oseba, ki snuje in vodi umetniško ter tehnično podobo uprizoritve. Je oseba, ki določi, kako se bodo igralke in igralci na odru premikali, kakšno bo sporočilo uprizoritve. Ponavadi je to tudi oseba, ki nosi največ odgovornosti.

        Dramaturg/dramaturginja: oseba, ki sodeluje pri snovanju in nastajanju posamezne uprizoritve ter je pomembna sogovornica drugim sodelujočim. Med procesom nastajanja uprizoritve deluje kot svetovalec in kot nekakšno kritiško oko uprizoritve. Ponavadi tudi pripravi besedilo za uprizoritev (besedila je treba pogosto skrajšati, saj bi bile uprizoritve drugače predolge).

        Animator/animatorka: oseba, ki nastopa na odru z lutko. Z vodenjem in navadno tudi govorom lutke ali predmeta ustvarja vtis njune živosti in gibanja.

        Scenograf/scenografka: oseba, ki pripravi umetniški prostor za uprizoritev. Gre za osebo, ki določi, kako bo videti prostor, v katerem bodo nastopale lutke, s kakšnimi mehanizmi se bo spreminjal in kakšen bo na pogled. Ta prostor in njegovo zasnovo imenujemo scenografija.

        Avtor/avtorica likovne podoba: oseba, ki zasnuje vizualno in tehnično podobo lutk, ki se uporabijo v predstavi. Na podlagi skic, ki jih pripravi avtor_ica likovne podobe, lutkovni_a tehnolog_inja in lutkovni mojstri lutke izdelajo.

        Kostumograf/kostumografka: oseba, ki pripravi oblačila oziroma kostume za nastopajoče. Gre za osebo, ki določi, kakšni bodo kostumi, iz katerih materialov bodo narejeni in kaj bodo sporočali. V lutkovnih uprizoritvah animatorji pogosto niso vidni, zato ne nosijo posebnega kostuma. Namesto kostuma navadno nosijo črna oblačila, ki jih naredijo manj vidne. Zasnovo kostumov imenujemo kostumografija.

        Lutkovni tehnolog/lutkovna tehnologinja: oseba, ki tehnično načrtuje in običajno tudi izdeluje lutke na podlagi likovne zasnove/podobe.

        Avtor/avtorica glasbe: oseba, ki ustvari glasbo za uprizoritev.

        Oblikovalec/oblikovalka svetlobe: oseba, ki ustvari svetlobno podobo uprizoritve, določi, kje bodo postavljene luči in kako močno bodo osvetljevale različne prizore.

        Scenski mojster/scenska mojstrica: oseba, ki pred vsako ponovitvijo uprizoritve pripravi oder, postavi scenografijo in ob koncu oder tudi pospravi. Pogosto nastopajočim pomaga tudi med uprizoritvijo.

        Lučni tehnik/lučna tehnica: oseba, ki pripravi, namesti in sproža odrsko razsvetljavo. Luči oziroma reflektorje pogosto upravlja s kontrole plošče.

        Zvočni tehnik/zvočna tehnica: oseba, ki zvočno opremi uprizoritev in s kontrolne plošče med uprizoritvijo predvaja zvočne efekte in glasbeno podlago. Skrbi tudi za mikrofone in zvočnike, kadar so v uprizoritvi prisotni.

        Vodja predstave: tudi inspicient/inspicentka, je oseba, ki celostno skrbi za uprizoritev. Ko režiser/režiserk konča svoje delo, je inspicient/inspicientka tisti/tista, ki skrbi za to, da uprizoritev poteka tekoče.

        Lektor/lektorica: oseba, ki skrbi za govor in jezik v uprizoritvi. Igralke in igralce opozarja, če katero besedo naglasijo narobe, in jim pomaga pri izgovarjavi, narečjih, slovnici.


        Poklicev v gledališču je še veliko več. Na tej povezavi najdete kviz Slovenskega gledališkega inštituta, v katerem lahko spoznate še nekaj gledaliških poklicev.

        PRIPOVEDOVANJE


        Pripovedujte o Mali čarovnici. Predstavljajte si nadaljevanje zgodbe, ki ste si jo ogledali. Kaj počne? Ali jo obiščejo druge čarovnice? Ali gre naslednje leto na ples? Ali se sreča z ljudmi, ki jim je pomagala?


        Spletno pedagoško gradivo je pripravil Benjamin Zajc.

        SPONZOR PREMIERE
        POKROVITELJA GLEDALIŠČA