PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL

MARTIN KRPAN

V temni noči temna senca 
se prebija skozi sneg. 
Tiho, tiho tihotapec 
leze v zimski breg.

Uprizoritev slovenske kanonske pripovedke Martin Krpan je nastala v sklopu praznovanja 70-letnice Lutkovnega gledališča Ljubljana. Gre že za tretjo prelomnico, ki jo je naše gledališče ovenčalo z uprizoritvijo tega Levstikovega dela.

Prvič se je pripovedka na odru LGL (takrat še na Levstikovem trgu) pojavila leta 1950 in jo gledališče danes obeležuje kot svojo prvo pravo lutkovno predstavo, nato pa so jo leta 1984 ponovno uprizorili kot prvo predstavo na današnji lokaciji (Krekov trg).

Uprizoritev iz leta 2018 se osredotoča na prvi – bolj znani – del Levstikove pripovedke o Martinu Krpanu z Vrha pri Sveti Trojici, ki se konča z Martinovo zmago nad Brdavsom.

Na tej povezavi režiser Tin Grabnar pove, iz kje črpa navdih in ideje za snovanje gledaliških predstav.

Več zanimivih informacij in fotografije lutke iz prve uprizoritve Martina Krpana iz leta 1950 najdete v digitalni različici razstave Odprašeno.

Premislite, v čem se razlikujeta predstavi iz leta 1950 in 2018.

  • V kateri tehniki je bila uprizorjena predstava iz leta 1950?

  • V čem se razlikujejo marionete in ročne lutke?

  • Koliko igralcev je nastopilo v prvi različici? Koliko igralk oz. igralcev je na odru v najnovejši različici?

STE ŽE OBISKALI LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA? KJE ŠE SREČATE MARTINA KRPANA?


 Kot simbol Lutkovnega gledališča Ljubljana nas robati silak v družbi zveste kobilice že od leta 1986 ob prepoznavnih fanfarah vsako polno uro pozdravlja iz stolpiča gledališča.

POGOVOR PO PREDSTAVI

  • Vam je bila predstava všeč? Bi kaj spremenili?

  • Kaj vas je v predstavi najbolj navdušilo?

  • Predstava je podnaslovljena kot divja lutkovna prigoda. Zakaj?

  • Kdo igra v predstavi? Se vam je zdelo čudno, da vse like igrajo igralke?

  • Kakšen je Martin Krpan? Katere lastnosti mu pripisujete?

  • S čim se Martin Krpan preživlja?

  • Katera žival potuje ob Martinu Krpanu? Kakšen odnos ima Martin Krpan do nje?

  • V čem se Cesar in Cesarica razlikujeta od Martina Krpana?

  • Kakšen odnos ima Martin Krpan do Cesarja in Cesarice? Kaj pa do samega Dunaja? Ali je navdušen nad velikostjo dvora in mesta?

  • V katerem jeziku govori Cesar? Zakaj mislite, da govori v mešanici slovenskega in nemškega jezika?

  • Veste, kaj pomenijo besede: schneller, mein Gott, meine schöne, grosses kaiserhof, ich liebe dich, kleine? Ste imeli z razumevanjem težave?

  • Od kod prihaja Martin Krpan? Iz velikega mesta ali majhnega?

  • Zakaj gre Martin Krpan na Dunaj? Kakšne grožnje je doživljalo mesto?

  • Kakšen bi bil Martin Krpan danes? Proti komu bi se boril? Bi se tudi danes bojeval na Dunaju ali kje drugje? Kje bi to bilo in zakaj? Bi še vedno potoval s kobilo ali s čim drugim? Kaj pa sol? Bi jo še vedno tovoril?

  • Kakšne so lutke? Kdo jih animira? Katera lutka se vam je zdela najbolj zanimiva? Kaj pa rekvizit?

  • V čem se razlikujejo lutke od prve predstave, uprizorjene leta 1950?

  • Kaj se zgodi s kasteletom, ko se Krpan odpravi v bitko z Brdavsom? Zakaj?


Na tej povezavi režiser Tin Grabnar razloži odločitev za obrat kasteleta in razkritje ozadja lutkovne predstave.

ROČNE LUTKE

Ročna lutka je ena najbolj razširjenih vrst lutk, ki jo lahko najdemo v različnih kulturah po vsem svetu. Sestavljena je iz trše glave in dlani (ponavadi narejene iz lesa) in mehkejšega trupa, v katerega animator vstavi dlan. S kazalcem animira glavo, s palcem in mezincem pa roke. Je izredno dinamična in gibljiva lutka, zato omogoča hitre vzgibe. Animator jo drži vsaj na višini svoje glave, če ne celo višje. 

Ročne lutke tako spremlja močno fizično delovanje, kar je značilno tudi za pripovedko o Martinu Krpanu. V predstavi lahko to lastnost najbolje opazimo v skrbno koreografirani bitki Krpana z Brdavsom, ki jo spremljajo zvočni učinki trka lesenih glav lutk ob lesen kastelet, kar poleg hitrega premikanja lutk še dodatno ustvarja napeto ozračje. Da pa bi prizor še dodatno opozoril na hitrost poteka dogodkov, animatorke uporabljajo več identičnih lutk Martina Krpana, zaradi česar se lahko Krpan v hipu premakne z enega dela odra na drugega.  

KASTELET

Zgodba se odvija na kasteletu, klasični scenografski hiši oziroma škatli z odprtino, namenjeni uprizarjanju z ročnimi lutkami. Ogrodje hiše v zemeljskih barvah je opremljeno s škripci, dvigalkami, lestvijo in drugimi tehničnimi pripomočki, s katerimi animatorke pričarajo različne scenografije, ki jih pripovedka potrebuje. S premikanjem delov strukture, dodajanjem plošč in dvigov platen se pred nami izrisujejo Vrh pri Sveti Trojici, avstrijska palača, planote in obzidja. 

GLASBA V PREDSTAVI

Glasbeno podlago v predstavi je zasnoval Marjan Stanić, songe je napisala Ana Duša, uglasbil pa jih je Mitja Vrhovnik Smrekar. 
  • Kakšna je bila glasba v predstavi? Ali vam je bila všeč?
  • Vam je bila katera pesem še posebej všeč?
  • O čem animatorke v predstavi pojejo?
  • Kdo je glasbo izvajal? Na kateri inštrument? 
  • Ste pri izvajanju glasbe opazili kakšno posebnost? Katero?
MARTIN KRPAN, PRVA SLOVENSKA SLIKANICA (1917)

Besedilo za divjo lutkovno prigodo Martin Krpan je nastalo na podlagi vsem dobro znane pripovedke Frana Levstika, ki jo je objavil pred točno 160 leti v Slovenskem glasniku. Zgodba o pogumnem, močnem, bistrem, preprostem in skromnem junaku se je usidrala globoko v naš kolektivni spomin. Martina Krpana bi brez dvoma lahko postavili ob bok superjunakom, kot so Superman, Batman, Wonder Woman, Flash in drugi. Če pa se spomnimo še na druge slovenske junake, lahko ugotovimo, da so Peter Klepec, Kralj Matjaž, Lambergar in Mlinarjev Janez stopili precej v ozadje in da je Martin Krpan zagotovo najbolj prepoznan. K temu je najtemeljiteje pripomogel izid prve slovenske slikanice pred sto leti z znamenitimi ilustracijami Hinka Smrekarja. V preteklosti je pripovedka doživela veliko ponatisov, priredb, novih ilustracij, radijskih iger, gledaliških priredb, nastala je tudi animirana risanka.


Kaj je pripovedka?
Pripovedka je zgodba s poučno vsebino, ki vključuje nenavadne dogodke. Zanjo je značilno, da:
  • sta kraj in čas dogajanja ponavadi natančno določena,
  • nastopajo nadnaravna bitja,
  • poudarja dobra in obsoja slaba dejanja,
  • je krajša knjižna pripoved, napisana v prozi in je pogosto ljudskega izvora.

Ločimo različne tipe pripovedk: 
      •   zgodovinska (npr. Kralj Matjaž), 
      •   junaška (npr. Peter Klepec), 
      •   razlagalna (npr. Pripovedka o Šmarni gori) in 
      •   živalska/rastlinska pripovedka (npr. Zverinice iz Rezije). 

Na spodnjih povezavah si lahko ogledate in prisluhnete zgodbam drugih slovenskih junakov:

Če pripovedko po ljudskem izročilu nekdo zapiše, jo imenujemo umetna pripovedka. Takšna pripovedka je tudi Martin Krpan, saj jo je po ljudskem izročilu zapisal slovenski pisatelj in jezikoslovec Fran Levstik. 

Fran Levstik se je veliko ukvarjal s pisanjem za slovenski narod, najpomembnejše se mu je zdelo pisanje za kmečko prebivalstvo, ki načeloma ni veliko bralo, nekateri od njih sploh niso bili pismeni. V svojem literarnem potopisu Popotovanje od Litije do Čateža je pripravil program, kakšna naj bi bila literatura za slovensko prebivalstvo. V njem piše, da naj si pisatelji za osrednji lik izberejo nekoga iz resničnega, vaškega življenja, kot na primer vaškega posebneža ali desetega brata. Pišejo naj v domačem jeziku, na podlagi domačega življenja, da bo blizu čim večjemu delu prebivalstva. Levstik se je izogibal romantičnim idejam, kot je neuslišana ljubezen. Na podlagi tega programa je zapisal tudi zgodbo o Martinu Krpanu iz Vrha pri Sveti Trojici. 

O nastanku Levstikovega Martina Krpana je dramaturginja Brina Klampfer v gledališkem listu napisala: 

»Zgodbo Martina Krpana je Fran Levstik zasnoval na podlagi ljudske pesmi Pegam in Lambergar, za katero je dejal, da je preveč enoplastna. Gre za pesem, ki izhaja nekje iz 15. stoletja in je vezana na čas zapuščine Celjskih grofov. Na Dunaju išče Pegam nekoga, ki bi bil dovolj močan, da bi se z njim spopadel, in Cesar se spomni na Lambergarja iz bele Ljubljane ter mu takoj pošlje pismo. Lambergar nad vpoklicem ni navdušen, celo zajoka, a mati mu preroško napove, da se bosta s Pegamom spopadla trikrat in tretjič bo Pegamu odsekal glavo. Pri Krpanu pa se zgodba začne, ko se Cesar pelje iz Trsta proti Dunaju in nekje v blatni Kranjski naleti na velikega in močnega kmeta, ki pred cesarsko kočijo s ceste umakne svojo kobilo tako, da jo dvigne in prestavi. Krpan sicer pravkar tihotapi vreče soli, a Cesarju natvezi, da v svojih vrečah tovori kresilno gobo in nekaj brusov. Čez leto dni, ko na Dunaju razsaja Brdavs, ki je ubil najboljše vojščake, celo Cesarjevega sina, se Cesar spomni na Krpa- na z Vrha pri Sveti Trojici in pošlje po njega, da se spopade z Brdavsom. Za razliko od Lambergarja je Krpan vdovec in živi sam ter brez večjega oklevanja odide na Dunaj, kjer bo storil, kot mu je naročeno. Potem ko se na dvoru naje, izbere orožje in pošlje po svojo kobilico, ker na Dunaju nimajo dovolj močnega konja, se na travniku pred Dunajem spopade z Brdavsom. Spopadeta se trikrat, tretjič Krpan Brdavsu odseka glavo. Oba junaka, Lambergar in Krpana, sta na koncu deležna nagrade. Lambergar dobi tri gradove na Kranjskem, Martin Krpan pa papir, neke vrste dovolilnico, s katero bo lahko brez skrbi prevažal angleško sol po Kranjskem.«
FRAZEMI V PRIPOVEDKI


V pripovedki Martin Krpan je veliko frazemov, ki jih uporabljamo še danes. Nekaj smo jih lahko slišali tudi v predstavi.

Iz videoposnetka oddaje Male sive celice se poučite o tem, kaj pomeni frazem.

Ali poznate pomene naslednjih frazemov, ki so uporabljeni v pripovedki?

  1. Ta je pa bosa.

  2. Voditi za nos.

  3. Pokazati podplate.

  4. Biti kos.

  5. Zelen od jeze.

  6. Kdor gre na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj.

  7. Pometati z nekom.

  8. Kako se taki reči streže.

(Odgovori: 1. To ni res. 2. Varati, pretentati, lagati. 3. Zbežati. 4. Biti sposoben opraviti neko delo. 5. Biti zelo jezen. 6. Na Dunaju je življenje drago. 7. Grdo delati z nekom. 8. Kako ustrezno ravnati.)

  • Sedaj, ko razumete frazeme, jih poskušajte uporabiti v povedi. Na primer: Mama je bila zelena od jeze, ko je videla, kako razmetana je sinova soba.

  • Ali poznate še kakšen frazem?

JUNAŠTVO IN POGUM


Junaštvo in herojstvo sta vedno povezani z močjo – fizično ali psihično. Moči so v zgodbah predstavljene predvsem z opisi posameznih (fizičnih ali psihičnih) lastnosti ali ravnanj junaka. Pogosto so te v zgodbah celo tako poudarjene, da so junaki širše poznani predvsem po svojih močeh. Trije najbolj znani junaki v slovenski folklorni tradiciji so Martin Krpan, Kralj Matjaž in Peter Klepec. Vsak izmed njih ima svoje lastnosti, razlikujejo se po načinu manifestacije svoje moči, čeprav so vsi fizično močni in pretkani.

Martin Krpan reši dunajski dvor pred Brdavsom, zaradi česar so analize pripovedke večinoma vključevale tudi dojemanje odnosa med posameznikom in državo oziroma sistemom. Junaki v slovenski folklorni tradiciji so predvsem predstavniki kmečkega prebivalstva, redko gre za junaka iz višjih ali celo aristokratskih slojev.

  • Kako se v predstavi kažeta Krpanova moč in pogum?

Pogovarjate se o tem, kdo je za vas junak.

  • Veljalo je, da je Martin Krpan prvi slovenski junak. Menite, da je junak tudi našega časa?

  • Kakšne so njegove lastnosti? Je pozitiven junak? (Do dela mu ni mar, poseka najlepšo lipo na Dunaju, je tihotapec, grdo govori ...)

  • So moč, pogum in premetenost res pravi atributi junaštva?

  • Kdo je za vas pravi junak?

STRAH


 »Pogum ne pomeni, da se ne bojiš. Pogum pomeni, da te strah ne ustavi.«
– Bethany Hamilton

Strah je osnovni mehanizem za preživetje, ki se sproži kot odgovor na določene dražljaje, kot sta bolečina ali nevarnost. Je sposobnost prepoznavanja nevarnosti in vodi k potrebi po soočenju z nevarnostjo ali begu pred njo (temu rečemo odziv "boj ali beg"). 

Za strah pregovorno pravimo, da je od zunaj votel, notri ga pa nič ni.

  • Kaj to pomeni?

  • Je tudi vas česa strah?

  • Česa se boji Martin Krpan? Kaj pa njegova kobilica in cesar?

  • Poznate koga, ki se ne boji prav ničesar?

TIHOTAPLJENJE


 Če nekam pripeljemo blago, ki je prepovedano, pomeni, da smo ga pritihotapili. Včasih so bile v različnih državah nekatere surovine prepovedane, zato so jih ljudje na skrivaj pripeljali iz drugih držav. Pogovorna beseda za tihotapljenje je šverc/švercanje.

  • Vprašajte starše, ali so kdaj kaj pritihotapili.

  • Ste tudi vi kdaj kaj pritihotapili? Na primer sladkarije k pouku.

MOTIV SOLI


 Sedaj, ko poznate frazeme, razmislite, kaj pomenita spodnja stavka:
»Solit se pojdi!«
»Imeti nekaj soli v glavi.«

»V različnih kulturah ima sol veliko simbolno vrednost, pozitivno in negativno, ki se razlikuje po kulturah, vendar dominirata pozitiven pomen in simbol. Že v Bibliji ima sol zdravilne lastnosti. 'Šel je k studencu, vrgel vanj sol in rekel: Tako govori Gospod: Ozdravljam to vodo. Odslej naj ne pride iz nje niti smrt niti nerodo- vitnost!'. V rimskem času so simbol soli uporabljali kot metaforo, »biti brez soli« je pomenilo biti brez česa bistvenega ali pomembnega. V starem Rimu je bila sol ekvivalent za plačilo, vojake so plačevali s soljo (lat. salarium), francoska beseda salus je etimološko povezana s pozdravom, zdravjem, tudi angleška beseda za plačilo (angl. salary) je povezana z etimologijo besede sol. Nad prodajo s soljo ali belim zlatom, kot ga imenujejo, so imele v srednjem veku monopol Benetke. Proizvodnja soli je začetek sodobne industrije in kapitalizma.«
– Milena Mileva Blažič


Še danes ne vemo točno, kaj je Martin Krpan dejansko tihotapil v svojih vrečah. Sam sicer pravi, da tihotapi angleško sol, a kaj če to ni tako? Poglejmo si nekaj razlag o tem, kaj bi Martin lahko imel v vrečah:

  • Martin Krpan bi lahko iz Trsta na Notranjsko dejansko tihotapil sol, od tam pa bi nazaj v Trst nosil grozdje. Takratna Avstro-Ogrska, pod katero smo bili tudi Slovenci, namreč ni dovolila kupovanja in prodaje soli.

  • Sol je tudi simbol znanja in izobrazbe (frazem: imeti nekaj soli v glavi.). Martin Krpan bi lahko svojim sonarodnjakom tihotapil knjige.

  • Angleško sol lahko razumemo tudi kot smodnik, ki so ga v bitkah uporabljali vojaki.

Kaj pa vi mislite, da je Martin Krpan dejansko tihotapil v svojih vrečah?


»Okoli tega, kaj točno naj bi tovoril Krpan in kdo je Brdavs, se je vnelo mnogo razprav in raziskav. Anton Slodnjak pravi, da naj bi šlo za ljudski spomin na celinsko zaporo za časa francoske Ilirije (1809–1813), ko je bilo uvažanje angleškega blaga v naše kraje strogo prepovedano, nekateri literarni zgodovinarji pa trdijo, da je Krpan tovoril beneško sol, saj je bila ta mnogo boljša od avstrijske. V kasnejših časih se pojavijo celo mnenja, da je Krpan tovoril soliter, kar naj bi miroljubne in pasivne Slovence spremenilo v prave trgovce z orožjem
– Brina Klampfer

BRDAVS


 Mnogi antropologi so si dali opraviti s tem vprašanjem, saj v pripovedki piše le, da gre za tujca, ki ubije vsakogar, ki mu pride pod roke. Podobo Turka mu je nadel Hinko Smrekar, česar pa mnogi raziskovalci ne morejo podpisati z gotovostjo, gre le za eno izmed interpretacij. Je pa dejstvo, da je oznaka brdavs prišla v splošno rabo slovenskega jezika in pomeni velikega, močnega človeka, ki je neotesan in omejen ter zloben.


»V današnjem kontekstu, po obeh svetovnih vojnah, ob vse večji globalizaciji sveta in ob velikih družbenih napetostih, ki jih ljudje trpijo širom po svetu, bi bilo uprizarjanje Turka kot poosebljenega zla sporno. Odločili smo se torej za nekakšen uprizoritveni obrat. Znotraj naše predstave ne bomo razkrili Brdavsove identitete. To pomeni, da ga na odru nikoli ne bomo videli. Njegova osebnost bo za nas skrita, vsakdo si jo bo lahko predstavljal po svoje. Ta zamisel hkrati nosi tudi prikrito sporočilo, ki govori o vseprisotnosti groze, ki ni nikoli zares ulovljiva. Kot bi se v današnjem času nad nas zgrinjal strah pred nečim, česar ne poznamo in ne moremo zares imenovati. Naš strah je notri votel, zunaj ga pa nič ni. Kdaj bomo tem strahovom pogledali v oči in počakali, da se razblinijo? Tako kot to stori naš glavni junak Martin Krpan.«
– Tin Grabnar


Ime Brdavs pomeni zarobljenec, neotesanec ali surovež. Tako so ga imenovali, ker je bil velikan neusmiljenega srca, saj je umoril vsakega, kogar je obvladal. V boj je vabil vse junake tedanjega cesarstva. Njegova žrtev je bil tudi cesarjev sin. 

  • Kakšen je Brdavs v predstavi?

  • Kako se lutka Brdavsa razlikuje od preostalih lutk?

  • Ga v predstavi vidimo?

  • Zakaj mislite, da se je ekipa odločila za takšno rešitev?

AKTIVNOSTI PO PREDSTAVI

Pismo

V obliki pisma napišite esej o svojem junaku. Razmislite, zakaj je za vas junak in katere njegove lastnosti vas navdušujejo.

Naredimo zine
Zine je publikacija, izdana v samozaložbi, s praviloma mehko vezavo in izdana v manjši nakladi. Lahko je urejena z računalniškim programom ali ročno.

Razmislite, kakšen bi bil Martin Krpan danes, in napišite pesem, pripovedko, dramski prizor. Pospremite jih z lastnimi ilustracijami. Ko ste napisali umetniško delo, ga oblikujte kot knjigo.

Potrebujete različne kose blaga, lahko manjše ali večje, karton, vrvico, škarje, barvice in flomastre.

Karton prepognite na pol, da dobite štiri strani. Prepognite toliko kosovkartona, kot jih potrebujete, in zložite enega v drugega. Po sredini napeljite vrvico, da jih zvežete. Naslovnico okrasite z blagom, risbami, gumbi … Ne pozabite napisati naslova knjige in avtorja (torej svojega imena). Na notranje strani prilepite to, kar ste napisali o Martinu Krpanu, in ilustracije. Lahko napolnite vsako stran, lahko vsako drugo, lahko samo eno, kakor želite.

Ko ste končali in ste z izdelkom zadovoljni, ste sami naredili svoj zine. S tem ste postali objavljeni avtorji in tudi uredniki. Čestitamo!

ALI STE VEDELI ...


 ... da je Martin Krpan v slovenskem jeziku izšel že kar enainosemdesetkrat!
... da se ilustracije Martina Krpana v časopisih pojavljajo tako pogosto, da ta pojav imenujemo krpanomanija.
... da ima občina Bloke Martina Krpana v svojem grbu.
... da je bil leta 2017 ustvarjen tudi kratki animirani film v režiji Nejca Sajeta in vizualni podobi NATANeskuja.
... da obstaja tudi drug del zgodbe, v katerem cesar prekliče Krpanovo dovoljenje za tovorjenje soli!

Prof. Milena Mileva Blažič je v gledališkem listu zapisala primerjavo prvega in drugega dela zgodbe.

"Fran Levstik je besedilo o Martinu Krpanu napisal dvakrat. Bolj obsežno, a manj znano besedilo Krpan z Vrha, je nastalo leta 1855 in je bilo objavljeno leta 1931 v Zbranih delih III. Danes mnogo bolj poznan je zgolj prvi del te verzije oz. avtorska pripovedka z naslovom Martin Krpan z Vrha, ki jo je Levstik leta 1858 objavil v Slovenskem glasniku.

Drugi del je pravljično nadaljevanje, ki se začne tam, kjer se znana pripovedka konča. Cesar Janez v prvem delu izda Martinu Krpanu dovoljenje za prevažanje angleške soli, vendar si zaradi slabovoljne cesarice Konrade, ki ne more pozabiti posekane lipe, v drugem delu premisli. Za Martinom Krpanom pošlje lovca Andreja, ki ga, preoblečen v cigana, s čudežnim zvarkom uspava. Spečega zveže in ga vrže v dunajsko ječo. Tik pred usmrtitvijo na vislicah se Martinu Krpanu s pomočjo klobke tankega sukanca in pile, ki prepili vsako železo, uspe rešiti.

Celotni drugi del besedila vsebuje mnogo pravljičnih prvin: poleg omenjenih čarobnih rekvizitov, s katerimi si Martin Krpan reši življenje, so tu še pravljična bitja: ob vračanju z Dunaja Martin Krpan najprej sreča cesarja pritlikavske zemlje, iz ječe pa se reši s pomočjo pritlikavca Jekovca.

V prvem delu je Krpan dobesedno tihotapil sol na višji ravni, kasneje je legaliziral svojo dejavnost, v drugem delu je dokazal, da ima »sol v glavi«."

PO MARTINU KRPANU SO POIMENOVANI:

  • slovenski zgibani avtobusi mestnega prometa,

  • najtežja plezalna smer v Sloveniji,

  • slovenska rockovska skupina,

  • prva ladja slovenske trgovske mornarice,

  • peš pot od Pivke do Postonjske jame,

  • tekmovanje za najmočnejšega Slovenca.

Pedagoško gradivo je pripravila Nika Švab. Za spletno različico ga je nadgradil Benjamin Zajc.