PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL

MEDVED IN MALI


Lutkovna predstava Medved in mali v mehkem zavetju spletenega gozda najmlajšim gledalcem spregovori o drugačnosti in vendar podobnosti, o ljubezni in sprejemanju. Ob njej se lahko z otroki pogovarjamo o pomembnih temah, ki se močno dotikajo našega skupnega življenja: ali je vse, kar je videti drugače, tudi zares tako drugačno od nas samih? V čem smo si različni in v čem smo si podobni? In kako lahko skupaj sobivamo?

O SLIKANICI


Lutkovna predstava Medved in mali je nastala po dramatizaciji slikanice nemške slikarke Katje Gerhmann, ki je za svoja pisateljska in slikarska dela prejela že več nagrad, med drugimi nagrado zlato jabolko bienala otroške ilustracije v Bratislavi (2011).

Medved in mali je na videz preprosta zmešnjava o račku, ki že od samega začetka misli, da je medved. Medvedov obraz je namreč prvo kar zagleda. Avtorica s svojim domiselnim slogom, polnim besednih domislic in barvitim, na trenutke nenavadnim slogom ilustriranja pripoveduje osupljivo zgodbo o račku, ki je postal medved.

Slikanico je v slovenskem prevodu Alenke Veler leta 2011 izdala Mladinska knjiga.

O LUTKAH


Lutke v predstavi je, na povabilo režiserke Ivane Djilas, izdelala svetovno znana britanska oblikovalka Donna Wilson.

  • Kakšne so bile lutke v predstavi? Kako bi jih opisali?

  • So vas lutke na kaj spominjale?

  • Iz katerega materiala so bile lutke narejene?

  • Kako so animatorji lutke premikali?

Donna Wilson prihaja s Škotske, danes pa živi in ustvarja v Londonu. Po zaključnem nastopu na londonskem Royal Colleage of Art, kjer je prvič predstavila svoja nenavadna bitja, je vse bolj prepoznavna in izstopa med sodobnimi oblikovalci. Njenim živalicam so se sčasoma pridružile tudi blazine, tople volnene odeje in drugi domiselni dodatki za dom. Dobitnica prestižnega priznanja za britansko oblikovalko leta 2010 svoje delo predstavlja tudi na razstavah in sodeluje z znanimi podjetji s področja oblikovanja.


Na tej povezavi si lahko ogledate, kako izgleda atelje Donne Wilson in kako nastanejo njene živalice.


Donnine pletene živalice imajo svoj značaj in ime. Medvedu, ki je dobil vlogo v predstavi, je na primer ime Veliki Ted in ima rad sir in sendvič s kumaricami.

  • Pomislite še na ostale igrače iz predstave. Dodelite jim imena in najljubšo jed.

Za lutkovno predstavo Medved in mali je Donna svoje igrače prilagodila tako, da so iz njih lahko nastale lutke:

»Po navodilih lutkovnih tehnologov in režiserke sem jih dopolnila tako, da bo z njimi mogoče doseči več scenskih učinkov in dogajanja na odru. V lutkovnem gledališču so jim nato dodali tudi odprtine za animiranje, vstavili so držala iz različnih materialov za premikanje npr. smrčka, medvedove glave, lisičjega repa …«

Na tej povezavi si lahko preberete celotno besedilo intervjuja z Donno Wilson.

O DOŽIVLJANJU PREDSTAVE

  • Vam je bila predstava všeč? Zakaj?

  • Vam kaj v predstavi ni bilo všeč? Zakaj?

  • Kaj vas je najbolj pritegnilo?

  • Kaj se vam je zdelo smešno?

  • Kako so oblečeni animatorji lutk?

  • Kakšna je glasba v predstavi?

  • Kje se zgodba odvija? Kako bi opisali prostor?

  • Kdo vse nastopa v predstavi?

  • Kaj se v predstavi zgodi?

  • Se vam je kateri trenutek še posebaj utrnil v spomin?

  • Narišite prizor iz predstave, ki vam je najbolj ostal v spominu. Ob risbi pripovedujte zgodbo.

KDO JE MAMA?


Ptice, predvsem račke in goske se navežejo na prvo bitje, ki ga ob rojstvu vidijo in ga razumejo kot njihovega starša. Temu bitju bodo potem sledile.

Če bi račka na primer ob izvalitvi najprej videla človeka, bi mu začela slediti na vsakem koraku ter se odzivale na njegov glas.

Prvo bitje, ki ga gosak zagleda, ko pokuka iz jajca, je medved. In zato misli, da je medved njegova mama.

  • Kaj pa misli medved?

  • Se medvedi izležejo iz jajca, tako kot se je gosak?

  • Čigavo je potem jajce, iz katerega se je izlegel gosak?

  • Medved vztraja, da ni gosakova mama, saj si sploh nista podobna. Kakšen je medved in kakšen gosak?

  • Kako gosak dobi ime?

  • Kaj zna medved? Ampak: ali ne zna vsega tega tudi gosak?

  • Ali je medved, čeprav sta si z gosak na videz tako različna, lahko njegova mama?

  • Zakaj gosak medveda kliče mama in ne očka?

  • Zakaj gosak ne pomisli, da je lisjak njegova mama?

Kaj pomeni biti mama? Kako mame skrbijo za svoje otroke? Spodbudite otroke, da pripovedujejo o tem, kako njihove mame skrbijo zanje. Kako vedo, da jih ima njihova mama rada? Jih objame? Jih poljubi? Jih stisne k sebi, kadar jih je strah? Jih varuje pred nevarnostjo? Ali skupaj počnejo zabavne stvari?

Ali vse to v predstavi počne tudi medved? Tudi medved malega varuje pred lisjakom, ki bi ga rad pojedel. Stisne ga k sebi, ulovi mu ribo, ko je lačen. Skupaj plavata, skupaj spita.

  • Ali torej gosak v predstavi vendarle najde mamo, ki skrbi zanj, četudi to ni tista goska, ki je izlegla njegovo jajce?

O RAZLIČNIH DRUŽINAH


 »Nekateri medvedi so pa res čudni,« pravi v predstavi lisjak, ko na koncu z drugega konca reke opazuje gosaka in medveda.

  • Zakaj to reče? Kakšne volje je, ko opazuje medveda in malega, ki se skupaj smejita? Ali je tudi jezen, ker mu ni uspelo pojesti gosaka za kosilo?

Obstaja veliko različnih družin. Nekatere imajo veliko članov, nekatere malo, včasih so si družinski člani po videzu podobni med seboj, včasih so povsem različni. Nekateri otroci so posvojeni. Ker njihova družina ni mogla skrbeti zanje, so dobili novo družino, novo mamo, ki skrbi zanje in jih ima rada.

  • Je tako tudi z medvedom in malim?

  • Pogovarjajte se o različnih družinah.

VSE NAŠE DRUŽINE


Vse naše družine
je slikanica nemške pisateljice Alexandre Maxeiner, ki je leta 2011 prejela nemško nagrado za najboljšo poučno slikanico. Zgodba, opremljena z ilustracijami Anke Kuhl duhovito preigrava oblike raznolikih družinskih skupnosti, od tistih najbolj običajnih, prek družin, ki niso mogle imeti otrok do tistih mavričnih, kjer imajo otroci po dve mami ali dva očeta. Še več, slikanica se dotakne tudi družin v času kamene dobe in tistih, ki si jih ustvarijo živali!

Avtorica na objektiven način predstavi različne vrste družin, odnose med njimi in sprejemanje drugačnosti ter odpira razmislek o različnih bivanjskih okoljih.

Slikanico je leta 2012 za Mladinsko knjigo v slovenščino prevedla Neža Božič.

SPLETAMO DRUŽINSKO ZGODBO


Posedite se v krog in primite klobčič volne. Vsakdo, ki ima v rokah klobčič, pove eno trditev o svoji družini. Ko jo pove, klobčič poda ali vrže naprej. Poskusite ustvariti veliko volneno spletenko in se pogovarjajte o družinah. Na koncu lahko poskusite spletenko tudi razplesti – jo zviti nazaj v klobčič.

  • Kdo vse je član vaše družine?

  • So si vaši družinski člani podobni po zunanjosti?

  • Kaj najraje skupaj počnete?

  • Kako si med seboj pokažete, da se imateradi?

  • Kako kličete svojo mamo in svojega očeta?

  • Imate drug za drugega ljubkovalna imena?

Narišite risbo svoje družine. Vključite lahko tudi svoje hišne ljubljenčke. Risbo predstavite v skupini.

O RAZLIČNOSTI


»Ti nisi medved, ti si drugačen,« reče medved malemu, ko ta vztrajno ponavlja, da je medved njegova mama.

  • V čem vse sta si medved in gosak različna?

  • Kaj če bi imel gosak ušesa kot medved? Ali pa če bi imel medved kljun kot gosak? Bi bil potem pol medved, pol gosak?

  • Se spomnite, kako se konča predstava?

  • Kako se skupaj zabavata medved in mali?

PRAVLJIČNI GOZD IZ VOLNE


 Avtorica scenografije Ajda Vogelnik je iz dreves in oblakov, ki jih spletla britanska oblikovalka Donna Wilson, zasnovala pravljični gozd, v katerem se gledalci znajdemo takoj, ko stopimo v dvorano.

  • Se spomnite, kaj vse je sestavljalo scenografijo?

  • Kje so stala drevesa?

  • Kakšne barve so bila drevesa? Iz česa so bila narejena?

  • Kje je avtorica scenografije našla navdih za postavitev gozda?

  • Kje vse umetniki iščejo navdih za svoje delo?

Drevesa v predstavi imajo različne pletene vzorce. Nekatere imajo ravne, nekatere valovite

in nekatere cikcakaste črte. Iz črt nastanejo različni vzorci, podobni tistim na pleteninah. Opazujmo različne pletenine (na primer pisan šal, pulover) in vzorce, ki nastanejo z različnimi črtami.

  • Poseben učinek v predstavi ustvarijo oblaki, ki se pripeljejo nad glavami gledalcev. Se spomnite, kakšni so bili? Kakšne so bile kapljice? Kako so igralci uprizorili dež?

DEJAVNOSTI


Raznoliki svet

Opazujte različne živali. Katere živali imajo ušesa, rep, tace, kljun? Kako se različne živali gibajo?

Tudi ljudje se med sabo razlikujemo po spolu, barvi kože, las, oči ... Ne glede na to, kako različno izgledamo, so nam lahko všeč iste stvari.

Poskusite in opazujte. Otroci sedijo na tleh in vstanejo, če zanje velja trditev, ki jo izreče vzgojiteljica. Na primer: vstanejo naj tisti otroci, ki radi skačejo po lužah ... ki imajo radi juho ... ki jim je všeč zelena barva ... Otroke spodbudite, da še sami zastavijo kakšno trditev. Na koncu se pogovorite o tem, kaj ste ugotovili.


Volnene kompozicije

Potrebujete:

  • koščke volne različnih barv in dolžin,
  • lepilo,
  • prosojnice.

Na sprehodu opazujte krošnje dreves. Kako izgledajo? Postavite se pod veje in poglejte v krošnje. Opazujte. Kako se veje in listi prepletajo, kako svetloba proseva skozi (mlade) liste?

Prosojnico premažimo z lepilom. Otroke spodbudite, da iz koščkov volne, ki jih pritrdijo

na prosojnico, izdelajo svojo volneno kompozicijo. Ko bo končana, jo pritrdimo na okensko steklo, da bo skoznjo prosevala svetloba.


Zvok gozda

Se spomnite glasbe v predstavi? Avtor glasbe Blaž Celarec je za živali v predstavi uporabil različna zvočila, z zvoki je ponazoril njihovo gibanje.

Izdelajte različne ropotuljice, ki bodo posnemale zvoke v naravi in gibanje živali: jogurtove lončke ali plastične steklenice napolnimo z različnimi vsebinami: rižem, lešniki, smrekovimi vejicami ... Poslušajte, kako ropotuljice zvenijo. Raziskujte, kakšen je zvok, če ropotuljico obrnemo počasi naokrog, če jo potresemo nežno ali pa z vso močjo. Preizkusite različne ritme. Katera ropotuljica najbolje posnema skok veverice, tek gosaka, plazenje polža, hojo medveda?

SLIKANICE O RAZLIČNOSTI IN SOBIVANJU


Vsi tukaj, vsi skupaj
je slikanica avtorice Anje Tuckermann in ilustratorke Tine Schulz o našem bogatem in resnično živahnem skupnem življenju. Slikanica je primerna za različne dejavnosti oaveščanja otrok o pestrosti sobivanja. Za založbo Zala jo je leta 2016 prevedla Tina Mahkota, delo pa nosi tudi znak kakovosti zlata hruška.

Mali modri in mali rumeni je kultna slikanica, ki jo je leta 1959 ustvaril oblikovalec in likovni ustvarjalec Leo Lionni. Je izrazito večpomenska slikanica, ki preko likovnega in jezikovnega minimalizma spregovori o pomenu pravega prijateljstva. Leta 2015 jo je v prevodu Mojce Redjko izdala založba Miš.

Slikanica Drugačen avtorice Kathryn Cave preko preprostih situacij junaka Drugačnega pokaže, da smo si ljudje med sabo različni in da je vsak od nas lahko kdaj postavljen v vlogo Drugačnega ali Čudnega. Slikanica je dobila nagrado UNESCA za spodbujanje strpnosti. Slovenski prevod Kristijana Museka Lešnika, ki je nastal za založbo Educy, je pridobil znak kakovosti zlata hruška.


 Pedagoško gradivo sta pripravili Špela Frlic in Tjaša Tomšič.