»Mojca Pokrajculja je pripovedka, ki demitizira največji mit dvajsetega stoletja, mit o delu, poštenju in resnici, hkrati pa, slovenska pripovedka, ironizira mit o delovnem narodu na senčni in sončni strani Alp. V svoji demitizaciji moralnih imperativov človeštva je neizprosna, kruta, resnična«

– Vinko Möderndorfer

Koroška ljudska pravljica o Mojci Pokrajculji, kot jo je zapisal Vinko Möderndorfer, ima s svojo motivno izvirnostjo in priljubljenostjo med mladimi bralci posebno mesto v slovenskem ljudskem pripovednem izročilu. V slikaniški izdaji z ilustracijami Marjana Mančka ali v obliki radijske igre je spremljala otroštva številnih generacij. In do danes ni izgubila svoje aktualnosti. Še več, zdi se, da prav v našem času, ki ga pretresa begunska kriza, otroke in odrasle še jasneje nagovarja s sporočilom o gostoljubnosti in solidarnosti s tistimi, ki potrkajo na naša vrata. 

Avtorji predstave so se po navdih obračali v preteklost in sedanjost. Izhajali so iz različice zgodbe, kot jo je po pripovedovanju etnologa Ivana Grafenauerja zapisala njegova hči Marija Vogelnik. V tej zgodbi se po krivem obtoženem zajčku v primerjavi z Möderndorferjevim zapisom na koncu bolje godi in njegove tačke ostanejo cele. Delo Marije Vogelnik pa je navdihnilo tudi vizualni del predstave. Marionetne lutke in scena se zgledujejo po njenih ilustracijah, ki so ob zgodbi izšle v drobni knjižici leta 1940.

Ob predstavi jo je ponovno natisnila Založba Sanje.

Po ogledu predstave se z otroki pogovorimo o tem, kar so v predstavi videli in kako so jo doživeli.

• Kaj je bilo otrokom v predstavi najbolj všeč?
• So se kdaj nasmejali? Ob katerih prizorih? Se jim je kakšen prizor zdel strašen?
• Kateri lik iz predstave jim je bil najbolj všeč? Zakaj?
• Ali otroci zgodbo o Mojci Pokrajculji že poznajo? So jo brali v knjigi? So že kdaj prej gledali predstavo, ki je nastala na podlagi pravljice?
• Ali je zgodba v predstavi takšna, kot jo poznajo?
• V čem se zgodba v predstavi in pravljica, kot jo poznajo, razlikujeta?
• Kakšen je v predstavi konec? Jim je všeč?
• Režiserka Eka Vogelnik je pri vizualni zasnovi lutk in scene v predstavi izhajala iz ilustracij Marije Vogelnik iz leta 1940, ki so ob tej priložnosti ponovne izšle pri Založbi Sanje. Skupaj si oglejmo ilustracije. V čem so si liki na ilustracijah v knjigi in v predstavi podobni? V čem se razlikujejo?
• Kako pa je glavne junake zgodbe in piskrček narisal Marjan Manček?
• Kako bi piskrček narisali otroci?
• Kakšne lutke nastopajo v predstavi? Kako velike so? Kako jih igralci upravljajo? 
• Ali otroci vedo, kako se imenujejo? 

Marionetne lutke so lutke na nitih, animatorji pa jih upravljajo s posebnim vodilom. S potegom niti lutke premikajo roke in noge, obračajo glavo, včasih tudi zapirajo in odpirajo oči. Kompleksnejše lutke imajo tudi do 40 niti, zato med lutkarji veljajo za eno najzahtevnejših lutkovnih tehnik. Marionetne lutke izdelajo iz lesa v lutkovni delavnici.

Z otroki si oglejmo, kako je nastajala marionetna lutka Beli zajec za predstavo Alica v čudežni deželi.

• Kako nastane marioneta?

Najprej likovnik nariše skico.
Kipar iz lesa oblikuje njene različne dele.
Lutkovni tehnolog te dele spoji med seboj.
Šivilja lutkam sešije obleko.
Slikar lutko pobarva.
Lutkovni tehnolog jo naveže na niti.
Igralec oživlja marioneto s posebnim vodilom. 

Marioneto izdelajo lutkovni tehnolog, kipar, slikar in šivilja. Zahtevnejšo marioneto izdelujejo v lutkovni delavnici več kot 150 ur.

Pripravimo prostor, da se bomo lahko v njem prosto gibali. Poskusimo vsi hoditi, kot da smo zelo veseli, ker se nam je zgodilo nekaj lepega.
Opazujmo: kako hitro hodimo, kako držimo glavo, kako držimo ramena, kakšen izraz imamo na obrazu? Posnemajmo s hojo še druge občutke: na primer kako hodi kdo, ki ga je zelo strah? Kaj pa kdo, ki je ponosen sam nase; kdo, ki je jezen, kdo, ki misli, da je najmočnejši?

Spomnimo se vseh lastnosti, ki smo jih pripisali posameznim likom v predstavi. Zdaj pa poskusimo hoditi kot zajček. Ali hodi hitro ali počasi? Ali drži glavo pokonci ali gleda v tla? Kaj pa lisica? Kaj pa Mojca Pokrajculja, volk in medved?