PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL

NEBO NAD MENOJ


Gledališki dokumentarec Nebo nad menoj nas popelje tja, kamor redko stopi človeška noga, kjer so pogoji bivanja drugačni kot pri nas, kjer gozdovi ne uspevajo več in kjer se je življenje prilagodilo enim izmed najbolj skrajnih razmer na svetu. To je Arktika, kraljestvo polarnega medveda, morska pokrajina, ki jo večino časa prekriva debela plast ledu in snega. To je tudi območje velike biotske raznovrstnosti, ki vsak dan razkriva nove zgodbe s področja ekologije.

POGOVOR O PREDSTAVI
  • Ali vam je bila predstava všeč? Kaj vam je bilo v predstavi najbolj zanimivo?

  • Na kaj vas predstava spominja?

  • Po čem se loči od predstav, ki ste jih doslej videli v gledališču?

  • Je običajno, da med predstavo vidimo lutke oziroma dogajanje na sceni/za sceno?

  • Kakšen se vam je zdel način posredovanja/pripovedovanja zgodbe?

  • Zakaj so dokumentarni filmi, predstave, pomembni?

  • O čem govori predstava?

  • Kako ste se počutili ob koncu predstave?

  • Bi predstavo po vsebini ali obliki kaj spremenili? Kako? Zakaj? Kaj bi ji odvzeli oziroma dodali?

  • Kako gledamo predstavo? Je ogledalo med predstavo vedno v istem položaju?

  • Kako bi opisali lutke? So takšne, kot jih običajno vidite na lutkovnih odrih? Kako jih animatorja uporabljata? Kaj misliš, koliko lutk nastopa v predstavi? (Naj prišepnem ... vseh lutk v predstavi je 52.

Glavni junak predstave je polarni medved Nanook. Ravnokar je priplezal iz svojega zavetja in radovedno gleda okrog sebe. Naredil je prve korake po belih snežnih kristalih, ki se ugrezajo pod njegovimi šapami. Pred njim je še dolga in težka pot, pot, ki je odvisna tudi od nas ...

Nanookova zgodba predstavlja zgolj vrh ledene gore podnebne krize, s katero se soočamo, in njegova življenjska pot oriše zgolj peščico prizorov, ki se odvijajo po svetu. Danes ni več vprašanje, ali podnebne spremembe obstajajo ali ne, temveč gre za dogajanje, ki poteka pred našimi očmi in vpliva na naš vsakdan. 

  • Kako bi ocenili življenjske razmere severnega medveda Nanooka, potem ko se mu spremeni okolje, v katerem biva?
  • Kako je v predstavi prikazano, da je Nanook v stiski?
  • Ali se Nanook vda v usodo ali se bori z vsemi močmi?
  • Zakaj Nanook lovi ptice?
  • Ali je ujetje ptice prava zmaga?
  • Ali so ptice torej primerna hrana zanj?
  • Kaj menite, kako se nadaljuje Nanookova zgodba?
  • Kje živi Nanok? Kje je Arktika? Poiščite jo na zemljevidu.
  • Kako je v predstavi prikazano arktično okolje? Več o Arktiki lahko preberete na tej povezavi.
  • Kako se v predstavi spreminja Nanookovo okolje?
  • Kako je v predstavi prikazano, da se zaledenela lovišča pospešeno talijo?
  • Kaj je torej medved v takih razmerah prisiljen narediti
  • Morda veš, zakaj prihaja do sprememb okolja, zakaj se na Arktiki tali led?
PODNEBNA KRIZA
Podnebna kriza je izraz, ki ga uporabljamo kot označevalec za globalno segrevanje in podnebne spremembe. Za trenutno podnebno krizo je kriv človek. Nastala je namreč zaradi onesnaževanja okolja z odpadki in prekomernega izpusta plinov (ki ga povzroča prekomerna raba prevoznih sredstev in delovanje vse večjega števila tovarn), kar povzroča počasno umiranje narave. Ključen je predvsem izpust plinov, saj povzroča segrevanje ozračja in se zato naš planet spreminja v nekakšno toplo gredo. Posledično se na Arktiki topijo ledeniki in severni medvedi izgubljajo svoj dom.   

V navidh vam je lahko razmislek klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj: Planet, ki ne raste.
NEKATERE SPREMEMBE OKOLJA NA ARKTIKI
Taljenje polarnega ledu se vsakih deset let zmanjša skoraj za trinajst odstotkov. To povzroča, da se gladina morij po vsem svetu nenehno zvišuje. Znanstveniki menijo, da naj bi se do leta 2100 gladina morja dvignila kar za petindvajset centimetrov.

Zaradi taljenja ledu se v ozračje sproščajo velike količine strupenih plinov,kot so metan in drugi toplogredni plini. To pa še dodatno pospešuje globalno segrevanje ozračja.

Ker so območja na Arktiki poledenela vedno krajši čas, postajajo temnejša. To povzroča, da lahko vpijejo več Sončevega sevanja, kar pa še dodatno segreva Zemljo.

Zaradi podnebnih sprememb se živim bitjem spreminja njihovo življenjsko okolje. Nekaterim, kot so polarni medvedi, zato grozi celo izumrtje.

Zaradi manjšega obsega ledu na polarnih območjih tam nastajajo nove pomorske prometne poti. To pa še dodatno onesnažuje okolje.

Onesnaževanje nad Arktiko povzroča nastanek ozonskih lukenj, ki povečujejo ultravijolično sevanje. Posledica je večja nevarnost opeklin in tudi slepota pri živalih.

  • Kaj menite, za katere od neštetih sprememb je odgovoren človek?
  • Kako podobne spremembe zaznavate v svojem okolju?
  • Morda veste, kje so bile nazadnje naravne katastrofe po svetu?
  • Pogovorite se o njih.
  • Kakšno je vaše mnenje o katastrofah, ki se dogajajo daleč od nas, kot na primer na Artiki, v Avstraliji?

EVOLUCIJA
KJE SE V EVOLUCIJSKEM RAZVOJU POJAVI MEDVED IN KJE ČLOVEK?


Še enkrat si poslušajmo začetek predstave, kjer Anita in Lovro skozi zgodbo predstavita evolucijski razvoj:

»Življenje se je tukaj pojavilo pred približno tremi milijardami let. Začelo se je v globinah oceanov, čisto na dnu morja. Tam so se razvile majhne bakterije, ki jih s prostim očesom sploh ne bi opazili. Odlepile so se od dna in zaplavale po oceanu. Sčasoma so ta bitja postajala vse večja, njihova zgradba pa vse bolj zapletena. Iz njih so se počasi izoblikovale prve starodavne živali, ki so dolga tisočletja vladale morskim globinam. V nekem trenutku so se iz njihovih plavuti razvile podolgovate okončine, s pomočjo katerih so lahko zapustile morje. To so bile prve živali, ki so stopile na trdna tla. Splezale so na kopno in zavzele ves svet. Povzpele so se na drevesa, se zavlekle v votline, v zemljo izkopale rove in se čisto na koncu dvignile še v nebo. Pred tremi milijardami let se je na Zemlji pojavilo življenje. Začelo se je z majhnimi bakterijami na dnu oceana. Te bakterije so bile tako majhne, da jih s prostim očesom sploh ne bi opazili. Iz bakterij se je razvilo vse, kar je danes živega: severni medvedi, volkovi, tjulnji in ptice. Pa bele polarne miši, norveški jeleni, sokoli, indijski sloni in afriški krokodili, tropske opice, puščavski hrošči in morske želve. Po vsem svetu se je razbohotilo življenje.«

  • Koliko ničel je v eni milijardi?

SKUPAJ Z OTROKI SI OGLEJMO EVOLUCIJSKO DREVO.

  • Katere ogrožene živalske vrste poznate?
  • Kaj pomeni to, da je neka živalska vrsta ogrožena?
  • Kje se nahaja človek? Kaj to pomeni?
KAJ LAHKO STORIMO?

Preberimo končno besedilo iz predstave

»Človek se je pojavil šele pred kratkim. Počasi je zavzel ves svet. Prebil se je na severni in južni tečaj. Potopil se je na morsko dno in poletel visoko v nebo. Pristal je celo na Luni. V dolgih letih je razvil sposobnost domišljije. Zna izumljati in graditi. Človek ima moč. Lahko vpliva na temperaturo arktičnega podnebja. Lahko vpliva na višino morske gladine in na debelino ledu. Človek ima moč, da spreminja svet.«

  • Kakšen je konec predstave? Kaj sporoča predstava?
  • Kaj nam sporoča ogledalo, obrnjeno proti nam?
  • V kakšnem razmerju je človek do živalskega sveta?
  • Kdo ima moč, da spreminja svet?
  • Kako?

Tako da:

  • ločujemo odpadke.
  • vedno pijemo sok brez slamice.
  • zapiramo vodo, ko si umivamo zobe.
  • prosimo starše, da skupaj posadimo drevo.
  • ugasnemo luč, ko zapustimo sobo.
  • se ne igramo s plastičnimi igračami, ampak z lesenimi.
  • se namesto z avtom ali letalom vozimo z vlakom, kolesom ali hodimo peš.
  • uporabljamo manj elektronskih naprav. Namesto brskanja po mobitelu in računalniku se igramo zunaj.
  • zmanjšamo število mesnih obrokov.
  • prosimo starše, da kupujejo lokalno hrano.
  • o globalnem segrevanju se pogovarjamo s sovrstniki in starejšimi. Čim več se naučimo na to temo, da lahko delimo svoje znanje z drugimi in opozarjamo na spremembe tudi sami.
  • pošljemo pismo nekomu, ki je na vodilnem položaju.
  • perilo sušimo na prostem in ne v sušilnem stroju.
  • namesto novih oblačil in novih izdelkov kupujemo rabljene stvari.
  • v šoli organiziramo dogodek ali opozarjamo na stvari, ki bodo prispevale k boljšemu okolju.
  • poberemo smeti na tleh in jih damo v koš.
  • namesto da kupujemo darila, jih raje ustvarimo sami.

  • Kaj bi se še lahko naredilo za naše okolje? 

Reciklirate lahko tudi s pomočjo računalnike igrice.

Dramaturg Benjamin se je pogovarjal z Ano Dragar, diplomantko gozdarstva, ki se osredotoča na ekološke metode gozdnega turizma. Med raziskovanjem v Švici si je vzela čas za videoklic, v katerem je spregovorila o ekološki problematiki.
USTVARITE SVOJO DOKUMENTARNO ZGODBO

Izberite temo in napišite scenarij z svojo lastno dokumentarno predstavo. Iz papira in paličic izdelajte senčne lutke in se igrajte gledališče. Za prizorišče lahko uporabite rjuho ali večji kos svetlega blaga in močnejšo luč. Lahko pa osvetlite steno in svojo dokumentarno zgodbo zaigrajte na njej.

O okoljski problematika sta se pogovarjala Nik Škrlec in Voranc Boh (v okviru programa Skozi tisočere zgodbe).

Na trej strani najdete naslove slikanic in knjig, povezanih z ekologijo.

Knjige priporočata mag. Darja Lavrenčič Vrabec in Ida Mlakar Črnič, MKL, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo.

Pedagoško gradivo sta pripravili Tjaša Bertoncelj, Tadeja Pungerčar.