PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL

NEKOČ, KO NAS NI BILO VEČ


Gledališka predstava Nekoč, ko nas ni bilo večpretrese gledalce vseh starosti – ukvarja se s problematiko, ki smo ji pogosto priča, pa se o njej neradi pogovarjamo – raje bi videli, da se nam to ne bi dogajalo. Opisuje dogajanje v družini. Ta je najprej srečna, ob ločitvi staršev pa se člani počutijo, kot da so razpadli na koščke. Z veliko tankočutnostjo opisuje doživljanje obeh otrok in nastavi zrcalo nam odraslim, kako zmoremo nositi svoje odrasle vloge in naloge.

Te teme so naporne. Vendar so del našega vsakdana. To so drugačne teme, kot jih obravnava večina šolskih gradiv, ker se nas osebno močno dotaknejo, vseh, ki smo vpleteni, otrok in odraslih, z različnimi izkušnjami. Obisk take predstave in pogovor o njej sta zato redka, a toliko bolj dragocena priložnost za posebne vrste učenje – o tem, kako naj s svojimi občutji ravnamo, jih sprejmemo in o njih spregovorimo, kako bomo kos strahu in negotovosti, ki nam jemljeta moč.

  • Katere teme se vam zdijo v življenju naporne?

  • S kakšnimi težavami se srečujemo v življenju? Kaj pa v družini?

DRAMSKA PREDLOGA


Uprizoritev je nastala po predlogi dramskega besedila za mlade Nekoč, ko nas ni bilo več, ki ga je spisala danska avtorica in režiserka Lotte Faarup. Gre za zgodbo o dveh otrocih, ki skušata rešiti zakon svojih staršev in se izgubita v kaosu prepirov. Drama prikazuje ločitev skozi otroške oči ter svobodno, odkrito in živo spregovori o tem, kaj se dogaja za zaprtimi vrati otroške sobe, ko pred njimi divja vojna ločenih staršev, ko družinsko idilo zamenjajo ljubosumje, prikrita agresija, bes in obup. Svet, ki ga poznata otroka (brat in sestra), čez noč postane drugačen – vsak od njiju se po svoje spopada z izgubo in predeluje svoje viharne občutke.

Krstna uprizoritev, ki je nastala pod režijsko taktirko avtorice, je na Danskem prejela Reumertovo nagrado za najboljšo otroško predstavo.

Na tej povezavi si lahko preberete intervju z avtorico.

POGOVOR PO PREDSTAVI

  • Vam je bila predstava všeč? Zakaj?

  • Vam kaj v predstavi ni bilo všeč? Zakaj?

  • Koliko likov je v predstavi? Kakšne igralske prvine ste opazili?

  • Ste se s katerim od likov poistovetili? Bi sami zaigrali katero od vlog?

  • Kako je režiserka izkoristila učinke luči, glasbe in kostumov?

  • V kakšen prostor je predstava umeščena? Je podoben kot prostori v vsakdanu? V čem se razlikuje?

  • Izpostavite ključne teme, ki jih problematizira predstava?

  • Se vam zdi, da je ustvarjalna ekipa uspešno prikazala te teme?

O UPRIZORITVENI POETIKI

  • Kako igralci interpretirajo besedilo? Ali govorijo tako, kot bi se pogovarjali izven predstave? Bi se strinjali s trditvijo, da je jezik v predstavi poetičen?

  • Liki večino svojih občutkov izrazijo skozi metafore (t.j. uporaba določene besede namesto druge). Zakaj mislite, da se je avtorica odločila za tak tip pisave? Ste vse metafore razumeli? Katera vam je bila najbolj všeč?

  • Zakaj mislite, da se je scenografka Zorana Petrov odločila za uporabo dolge mize? Kaj nam ta element v predstavi sporoča? Kako ga ustvarjalci izkoristijo?

  • Kako bi opisali kostume? Ali so realistični? Kaj nam izbira kostuma pove o liku?

  • Kako se uporabljena glasba povezuje z zgodbo?

  • Opišite, kako so igrali igralci. Ali se tip igre staršev razlikuje od tipa igre Line in Tomaža?

  • Zakaj mislite, da so v predstavi uporabili mikrofone?

DRUŽINA

  • Kaj vam predstavlja pojem družine?

  • Katere lastnosti bi po vaše morala imeti vsaka družina?

  • Opišite svojo družino. Razmislite, v čem je podobna drugim družinam. V čem se razlikuje?

  • Zakaj mislite, da je starogrški filozof Platon družino označil za center vesolja?

Družina je okolje, kjer si ljudje pridobimo prve izkušnje o bivanju. Njen pomen se je skozi zgodovinski razvoj različno ocenjeval, a kaže, da ji upravičeno rečemo osnovna celica družbe. Poznamo vrsto definicij, na primer popolna družina, enostarševska družina, dopolnjena ali sestavljena družina, znana je delitev na avtoritarno, permisivno ali demokratično urejeno družino. Družina omogoča ekonomsko varnost in bivališče, dom.

Družinski terapevti jo obravnavamo kot sistem s podsistemi: partnerski, starševski, sorojenski podsistem in podsistem zunanjih obiskovalcev družine. Raziskovalci so opredelili srečno družino kot tisto, kjer je prostor tako za potrebe posameznih članov kot za njihovo dobro medsebojno uglašenost. Platon ji reče, da je center vesolja.

Družina ima dom. Vanj se lahko vedno vrneš, ker so tam ljudje, ki so te povabili na ta svet in ti dajejo izkušnjo pomembne varne povezanosti.

  • Razmislite, kdo so tisti, ki sodijo v vašo družino?

  • Poznamo različne vrste družin. Koliko jih poznate (enostarševska, rejniška …)?

  • Ali vidite med vašo družino in družino v predstavi kakšno podobnost?

  • V čem se kaže sreča družine?

  • Kdaj vse lahko v družini vlada nesreča?

V predstavi Lina in Tomaž iščeta primerjave, da opišeta svoje starše, na primer Lina reče, da je njena mama tisoč mehkih rok, da je pesem na radiu, poletna obleka, včasih pa je steklo v oknu. Tomaž opisuje očeta, da diši po knjigah, da je bog, včasih pa je zvonec na vratih.

  • Ali razumete, kaj želita s tem o svojih starših povedati Tomaž in Lina?

  • Na podoben način poskusite opisati svoje starše.

  • Ali imate kakšnega brata ali sestro? Kaj počnete skupaj? Ali imate s svojimi sorojenci le pozitivne izkušnje ali tudi kakšne negativne?

  • Kako bi opisali odnos med Lino in Tomažem? Kako si pomagata lajšati občutje sramote v pričakovanju vrnitve staršev?

LOČITEV


Ko vstopamo v partnerstvo, zakon, upamo, da bomo zmogli stati drug drugemu ob strani ob vseh življenjskih preizkušnjah, v dobrem in v slabem. Partnerstvo je poseben odnos, ki temelji na spoštovanju in ljubeči povezanosti. Kadar pa ob svojem partnerju ne moremo izpolnjevati svojih želja, ciljev, kadar enostavno ne hodimo več radi domov, ko ne zmoremo dobro reševati nestrinjanj in preseči konfliktov, se lahko odločimo, da bomo iz partnerstva izstopili, vendar takrat, ko imamo otroke, lahko izstopimo le iz tega dela naše zveze, ne pa iz starševstva. V njem ostajamo ves življenjski cikel.

Kvalitetno starševstvo bo nastalo tudi po ločitvi, če bomo dobro prečistili zamere, konflikte iz partnerstva in poskrbeli za svoje dobro psihično ravnotežje. To je zahtevna naloga, potrebuje čas in pripravljenost za pogled vase.

  • Razmislite, kako se vsak posamezen lik v predstavi odzove na ločitev.

Otroci se ob ločitvah različno odzivajo. Nekateri si oddahnejo, ker so bili predolgo priča prepirom, morda nasilju in nasploh slabemu vzdušju doma. Drugi se težko sprijaznijo z vsemi spremembami, ki jih razveza prinese, predvsem pa se težko sprijaznijo s tem, da oni ne morejo nič narediti zato, da se starši ne bi kot par razšli, pa si tega srčno želijo.

Po razvezah nastajajo sestavljene družine. To so lahko nove skupnosti ljudi, ki si ustvarijo lepše življenje, ker je motor družine – nov par – prinesel mir in nove kvalitete. Funkcionalno sestavljena družina upošteva svojo realnost: novi partnerji bioloških otrokovih staršev so za otroka pomembni ljudje, ki odigravajo vlogo starša učinkovito takrat, ko pomagajo otroku ohranjati njegov dober odnos tudi z biološkim staršem.

Na tej povezavi lahko dostopate do nagrajenega animiranega kratkega filma o ločitvi Vikendi, ki ga je ustvaril svetovno priznani filmar Trevor Jimenez.

  • Ali veste, kaj pomeni ločitev? Kakšne občutke vam vzbuja ta pojem?

  • Kako sta Lina in Tomaž opisala svet svojih staršev? Kako bi vi opisali svet svojih staršev?

  • Zakaj v družini lahko pride do prepira? Kako bi opisali stanje v prostoru po prepiru? Ali se vzdušje izboljša?

  • Kaj storite, ko se starši močno prepirajo? Vas je strah? Na kaj pomislite?

Na tej povezavi lahko prisluhete izkušnji Neje in Žive z ločitvijo staršev. 

V skupini otrok se lahko znajdejo posameniki, ki so ločitev staršev že izkusili na svoji koži. Tukaj bodimo z vprašanjem, ali želi kdo kaj povedati o tem, previdnejši in nezahtevni. Povejmo jim, da smo se pripravljeni z njimi pogovarjati o njihovi izkušnji tudi drugje, na samem, v dvoje, ker vemo, da je dobro, če se o tem pogovarjamo.

Med nami odraslimi še srečamo dvom, ali je res dobro, da se o težkih izkušnjah pogovarjamo, ali ni bolje, da otrok ne spominjamo nanje – tak dvom izhaja iz naše želje, da se hude stvari sploh ne bi dogajale, in iz našega nelagodja ob podoživljanju žalosti, strahu, jeze in podobnih negativnih čustev – splača se ga preseči, zase in za naše otroke – z vzorom jih bomo opogumili, da se spoznavajo s svojimi čustvenimi stanji vseh vrst! Z otroki (zlasti starejšimi) izmenjajmo njihove sodbe, mnenja, prepričanja o tem, da je oče zapustil dom.

  • Kako ste spremljali boj sestre in brata, da bi pomagala svojim staršem in zaščitila sebe pred občutkom sramu?

  • Ali je prav, da sta si otroka naložila takšno nalogo? Zakaj?

  • S katerimi problemi se srečujeta starša? Ali veste, kaj pomeni pojem alkoholizma? Kakšen odnos imate do alkohola?

  • Kako gledate na to, da sta brat in sestra vodila vojno z očetom in njegovo novo partnerko? Bi se lahko odzvala drugače?

  • Lina in Tomaž se v predstavi počutita nemočno. Kaj bi vi naredili na njunem mestu? Kako bi se spopadli s takšnim počutjem?

  • Kako razumete stavek: “Moja mama je časopis, ki so ga tolikokrat zaprli in odprli, da je čisto mlahav”?

Posebej izpostavimo besede, ki jih v epilogu govori Lina. Pokažimo na moč, ki jo ljudje nosimo v sebi, da premagujemo izzive. Spomnimo jih na resnico našega bivanja, da pridemo na svet ljudje z dobrim namenom, z močjo, da bomo našli svoje želje, cilje in se počutili vredne zase in za druge.

DEJAVNOSTI


Esej
Napišite esej o družini. Lahko pišete o svoji ali pa si izmislite družino, ki se vam zdi zanimiva. Osredotočite se na posebnosti družine, medsebojne odnose in dinamiko vsakdana.

Razumevanje pojma družine
Stare starše vprašajte, kako so v njihovi mladosti razumeli pojem družine ter kaj vse lahko tvori družina. Nato enaki vprašanji postavite svojim staršem in sovrstnikom. Primerjajte odgovore. Ali se je razumevanje družine skozi čas spreminjalo?

Miselni vzorec
Pripravite miselni vzorec na temo ločitve. Razmislite, na kaj vse morajo biti starši pozorni, če v družini nastopi ločitev. Svoje misli ločite na dva dela. V prvem zapišite kako morajo starši ob ločitvi pristopiti do otrok in s kakšnimi občutki se srečujejo. V drugem pa zapišite, kaj vse mislite, da morajo starši urediti, če pride do ločitve (kje bodo živeli otroci, kako si bosta razdelila skupno lastnino, kdo obdrži hišnega ljubljenčka …).

Mladi kritik
Napišite kritiko ogledane uprizoritve. Začnite s kratkim uvodom, v katerem zapišete osnovne podatke o predstavi (po kateri zgodbi je nastala, v katerem gledališču ste jo gledali, kdo je predstavo režiral, kdo je v njej igral). Nato na kratko povzemite vsebino predstave. Osrednji del svoje kritike namenite osebnemu mnenju o predstavi: kaj vas je v predstavi pritegnilo, kaj vas ni prepričalo. Ne pozabite tudi na gledališka sredstva (glasba, kostumi, scenografija, igralski izdelki): se vam je kakšen gledališki trik, uporabljen v predstavi, zdel še posebaj posrečen?

V skupini preberite kritike in jih med seboj primerjajte.

PSIHOLOŠKE RAZVOJNE POTREBE OTROK


Ljudje pridemo na svet egocentrično usmerjeni (zaradi intenzivnega razvoja v prvih letih življenja, da usposobimo svoj motorični, spoznavni aparat) in z vrojeno tendenco po iskanju in doseganju ravnotežja, homeostaze in s tem ugodja. Potrebe izkazujemo, želimo zadovoljiti in vse to zaradi svoje začetne nebogljenosti lahko dosežemo le, če se s svojimi najbližjimi, starši, dobro, varno povežemo. Potrebujemo povabilo v ta svet, da se vanj odpremo, v zibel položeno zaupanje, da je tu enostavno lepo. Potrebujemo varnost. Od vsega začetka tvorimo odnos in smo naravnani v povezanost, ne v samost. Starši naj nas sprejmejo take, kot smo, in zato, ker smo. Ljudje pridemo na svet z dobrim namenom, s pozitivno naravnanostjo v razvoj. Otroci so svojim staršem vdani, tako se začne, in lojalnost do obeh staršev želijo ohraniti vse življenje.

Otroci bodo lahko raziskovali sebe in svet, ker jim bodo to z vzorom pokazali starši.

Pri tem sta nujni iskrenost in jasnost sporočil. Za dobro vzdušje v družini so odgovorni starši, ne otroci. K dobremu družinskemu ozračju bistveno prispeva negovano, izpolnjujoče partnerstvo.
Pohvale so boljše vzgojno sredstvo kot kazni.

Starši otrokom postavljamo omejitve in jih aktivno vodimo. Prepoznavamo njihovo rastočo avtonomnost in jo spoštujemo, da omejitve prilagajamo. Največje darilo jim pomeni to, da se z njimi veselimo – ne, da le vzgajamo. Ko odrastejo, jih pospremimo v samostojnost z zaupanjem.

KADAR JE OTROK V STISKI


Odrasli se moramo opogumiti, da opazimo njihovo stisko in si vzamemo najprej priložnost in čas, da se nanjo odzovemo.

Otrok potrebuje, da ga za zares opazimo in poslušamo. Poslušanje je zahteven in pomemben del našega stika z otrokom v stiski. Naj bo brez prehitrih odzivov, dajmo otroku priložnost, da se sam čim bolj izrazi, naj joče, če je stiska velika, temu bodo sledile besede. Ostanimo mirni in v resnici ob njem. V stiski se otroci, pa tudi odrasli, počutimo same, zapuščene. Pogosto težko prosimo za pomoč in prav je, da pristopimo, ponudimo ramo in svojo prisotnost tisti, ki se počutimo takrat močnejši in odgovorni. Ko o svoji stiski spregovorimo, se pokažejo nova obzorja in poti za izhod iz nje. Otroku stojimo ob strani, ko sam išče rešitve, počakajmo s svojimi nasveti. Pomagajmo mu, da bo zbral svoje moči. Pomoč v resnici pomeni iti po moč.

Veliko razbremenitev prinese še spoznanje, da imajo tudi ljudje okoli nas, prijatelji, sošolci podobne težave. Zdravilna moč dela v skupini je že dolgo znana, seveda pa mora imeti jasne cilje in pravila delovanja, ki skrbijo za strokovnost in jamčijo ohranjanje zasebnosti.

LITERARNA DELA S PODOBNO TEMATIKO


Guus Kuijer: Ej, moje ime je Pollake, Miš Založba, 2012

Guus Kuijer: Naj ljubezen gori kot plamen, amen, Miš Založba, 2006

Sophie McKenzie: Zaljubljena, zatreskana, Mladinska knjiga 2012

Vinko Möderndorfer: Kot v filmu, Mladinska knjiga 2013

Iva Prochazkova: Goli, Mladinska knjiga 2011


Pedagoško gradivo je pripravila klinična psihologinja in družinska terapevtka Majda Mramor.