Palčica je drobno bitje, nič večje od palca, ki si ga je po vzoru zgodb o miniaturnih ljudeh zamislil pisatelj Hans Christian Andersen. Palčico danes poznamo kot eno od prepoznavnejših pravljičnih likov otroške in mladinske književnosti. Pojavila se je v različnih književnih, filmskih in televizijskih adaptacijah.

• Kako si predstavljate Palčico? Zamislite si, narišite ali opišite svojo različico Palčice/miniaturnega bitja.

• Premislite, koliko je dolg en palec. Izmerite njegovo dolžino.

• Ali se vedeli, da se palec uporablja tudi kot merska enota, in sicer v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji in Kanadi?

Na tej povezavi si lahko ogledate kratek posnetek o starih merskih enotah, ki so se nekoč uporabljale tudi na Slovenskem.

Prelistajte slikanico Palčica.

• Kako so ilustracije, povezane z zgodbo?

• Katere like lahko vidimo na različnih ilustracijah? Ali nam povedo, kako se liki počutijo?

• Kako govorijo liki iz slikanice? Poskusite jim posoditi svoj glas. 

Pred ogledom predstave

Lutkovno gledališče Ljubljana je osrednje slovensko lutkovno gledališče, ki je bilo ustanovljeno leta 1948. Prostore ima na Krekovem trgu, v bližini mestne tržnice in ob vzpenjači na Ljubljanski grad, v nekdanjem Mestnem domu. V gledališču se vsako leto zvrsti okoli 10 premier, program pa polnijo lutkovne in tudi dramske predstave.

• Ste že bili v gledališču? Katera je vaša najljubša predstava?

Na tej povezavi si lahko ogledate predstavitveni video Lutkovnega gledališča Ljubljana.

Kaj vse ste lahko videli na posnetku? 

• Premislite, kdo vse dela v gledališču.

• Premislite – bi si tudi sami želeli delati v gledališču?

• V kakšni predstavi bi nastopali in koga bi igrali?

Ste vedeli, da se v Lutkovnem gledališču Ljubljana skriva tudi Martin Krpan s svojo kobilico? Vsakič, ko odbije polna ura, se za hipec prikažeta.

• Ste ju ob obisku gledališča že kdaj videli?

Lutkovno gledališče Ljubljana ima svojo posebnost. Nekaj, česar nobeno drugo gledališče v Sloveniji nima.

• Oglejte si posnetek na tej povezavi in ugotovite, kaj je to.

• Kaj je torej posebnost Lutkovnega gledališča Ljubljana?

• Mislite, da je animatorje kdaj strah višine?

Gledališče je prostor različnih vsebin, na katere se lahko spontano odzivamo, ob katerih se občasno lahko tudi zabavamo, igralcem in lutkam se pridružimo tudi pri prepevanju znanih napevov, ob ritmu zaploskamo ... Hkrati pa ima gledališče tudi svoje zakonitosti, ki gledalcem predvsem omogočajo boljšo umetniško izkušnjo.

• Kam v gledališču odložimo svoje stvari?

• Kako se obnašamo v dvorani?

• Na tej povezavi si lahko ogledate Infodromov prispevek o bontonu v gledališču. 

Lutkovno gledališče Ljubljana je bilo ustanovljeno leta 1948, a se je v prostore Mestnega doma, v katerih domuje danes, preselilo šele leta 1984. Pred tem pa je delovalo na različnih lokacijah v Ljubljani. V 70. letih prejšnjega stoletja je gledališče doživljalo hudo prostorsko stisko: leta 1979 je izgubilo Oder ročnih lutk na Resljevi ulici, leta 1981 pa Marionetno dvorano. Leta 1980 je vendarle pridobilo malo dvoranico na Židovski stezi, ki pa danes velja za eno najprikupnejših in najbolj intimnih prizorišč. Imenujemo jo Kulturnica.

Predstavo Palčica ste si ogledali v Kulturnici. Opišite to dvorano. Je podobna kakšni drugi dvorani, v kateri ste si že ogledali kakšno predstavo?

Po ogledu predstave:

• Premislite, kaj vse lahko vidimo in slišimo v gledališki dvorani med predstavo?

• Kako je bila videti gledališka dvorana? Kje so bili igralci (oder) in kje gledalci (sedeži v občinstvu/avditoriju)?

• Od kod ste vstopili v dvorano in kje ste jo zapustili?

• Kaj vse ste lahko videli na odru?

• Primerjajte: kako se predstava razlikuje od zgodbe in ilustracij iz slikanice?

• Kako so videti Palčica in ostali liki?
  
  

Vizualno podobo predstave Palčica je ustvarila ilustratorka in restavratorka Zala Kalan. Njene ilustracije lahko najdemo na gledaliških vstopnicah Lutkovnega gledališča Ljubljana, podobe živali in različnih domišljijskih likov pa krasijo tudi Lutkarsko pot na Ljubljanski grad ter preddverje velikega odra. Zala Kalan skrbi tudi za to, da so starejše lutke vedno videti kot nove.

• Oglejte si posnetek o ohranjanju lutk. Ali prepoznate katero od lutk na posnetku?

• Opišite predstavo, ki ste si jo ogledali.
• Katerega od dogodkov v predstavi ste si najbolj zapomnili?
• Vam je bila predstava všeč? Zakaj?
• Vam kaj v predstavi ni bilo všeč? Zakaj?
• Ali česa niste razumeli?
• Kdo je glavni lik v zgodbi?
• Zakaj se tako imenuje?
• Kaj bi počeli, če bi bili tako majhni kot Palčica?
• Ali poznate še kakšno drugo pravljično/fantazijsko bitje?

Preberite si seznam ustvarjalcev, ki so sodelovali pri snovanju predstave Palčica.

Avtor: Hans Christian Andersen
Soavtorici adaptacije: Maja Kunšič, Tajda Lipicer
Režiserka: Maja Kunšič
Dramaturginja: Tajda Lipicer
Avtorica likovne podobe in scenografka: Zala Kalan
Avtorica glasbe: Zvezdana Novaković
Kostumografka: Tina Kolenik
Oblikovalka svetlobe: Maša Avsec
Lektorica: Maja Cerar
Lutkovna tehnologa: Žiga Lebar, Zala Kalan
Igra: Maja Kunšič
Vodji predstave in oblikovalca zvoka: Emil Koprivc, Damir Radončić
Producentka: Alja Cerar Mihajlović
Lučno vodstvo: Maša Avsec, Danilo Korelec
Scenski tehnik: Iztok Vrhovnik
Izdelava lutk, scene in kostumov: Zala Kalan, David Klemenčič, Žiga Lebar, Sandra Birjukov, Monika Colja, Olga Milić
Tehnična pomoč: Mitja Vasič

• Ali poznate vse poklice, ki so navedeni? Opišite, kakšno delo opravljajo te osebe.

• Ali katerega ne poznate?

Na tej povezavi najdete kviz Slovenskega gledališkega inštituta, v katerem lahko spoznate še nekaj gledaliških poklicev.

V gledališču seznam ustvarjalcev, ki so sodelovali pri nastajanju predstave, imenujemo »kolofon«.

• Se spomnite, koga vse na svoji poti sreča Palčica?

• Kakšna se Palčica zdi Žabi?

• Kakšna pa se je Palčica zdela Hroščinjam?

• Kako ste se počutili, ko so Hroščinje ozmerjale Palčico?

• Premislite: kaj za vas pomeni, da je nekaj lepo ali grdo?

• Poskusite najti primere stvari, ki so za nekoga lepe, za nekoga drugega pa grde, in jih primerjajte.

• Ali imamo lahko ljudje različna mnenja in okuse?

• Premislite: ali je zunanji videz (vedno) najpomembnejši?

• Zakaj je Hrošč naposled spremenil mnenje o Palčici?

Zgodba o Palčici prikazuje različne like, z različnimi življenjskimi slogi in različnimi okusi. Žabi se, na primer, Palčica zdi prekrasna, Hroščinjam pa grda, in med seboj se zagotovo ne bi strinjale. Tudi ljudje smo si različni po življenjskih slogih in prav tako po okusih. Pogosto sta oceni »lepo« in »grdo« samo stvar naše lastne presoje. A pri takšnih oznakah ostanimo pazljivi, saj kljub različnim okusom lahko z nepazljivostjo osebo prizadenemo in vplivamo na njeno samopodobo.

Kaj pomeni samopodoba, si lahko ogledate Infodromov posnetek na tej povezavi. 

Na tej povezavi pa si lahko ogledate Infodromov posnetek o medvrstniškem nasilju.

• Vam je iz predstave v spominu ostalo še kaj, o česar liki nimajo enakega mnenja?

• Komu se zdi življenje pod zemljo boljše od življenja zunaj?

• Kaj se zdi pa Palčici?

• Kakšna se vam je zdela Miš? Kako se je Palčici godilo pri njej?

• Zakaj mislite, da se Palčica vseeno odloči zapustiti Miš in Krta?

• Ste se z njeno odločitvijo strinjali?

• Se vam je zdela odločitev Palčice lahka ali težka? Utemeljite svoje mnenje.

• Premislite: kako se počutite, ko so vaše želje drugačne od pričakovanj okolice?

• Ste že slišali za frazo »prisluhniti samemu sebi«? Pogovorite se o njenem pomenu.

V predstavi lahko vidimo različne živali, ki bivajo v različnih okoljih – nad zemljo, na drevesu, na nebu, pod vodo in tudi pod zemljo.

• Odpravite se v naravo in opazujte. Lahko najdete različna bivališča živali?

• Se spomnite različnih živalskih bivališč iz predstave? Poskusite jih najti v naravi (na primer močvirje, potok, krtine, cvetlični travnik …).

• Prisluhnite. Ali lahko slišite različne vrste ptic? Ste kakšno ptico tudi zagledali?

Na tej povezavi si lahko ogledate gradivo o pticah, ki sobivajo z nami.

Ob sprehodu v naravo se lahko zabavamo, igramo, učimo in raziskujemo, a ob tem ostanimo pozorni na svet okrog sebe. Delimo si ga še z drugimi živimi bitji. Na sprehodih v naravo bodimo do nje spoštljivi in odgovorni.

• Pomislite, kako lahko izletnikujemo do narave prijazno? (Živali opazujemo z razdalje, v življenjski prostor živali in rastlin ne posegamo, zaščitenih rastlinskih vrst ne nabiramo, morebitne odpadke pa odnesemo s seboj domov …)

• Pomislite, kako Palčica poskrbi za ranjeno ptico. Kaj se lahko od nje naučimo?

Zemlja je stara približno štiri milijarde let in pol, vsako leto 22. aprila pa praznujemo njen dan – svetovni dan Zemlje. Kako lahko za planet poskrbimo prav vsak dan, si oglejte na posnetku iz oddaje Infodrom.

Pomlad je idealen čas za sajenje številnih rastlin. A vsaka od njih ima svoje zakonitosti, zato se pred sajenjem prepričajmo o njenih lastnostih. To lahko storimo z listanjem priročnika ali z obiskom vrtnarije.

Sami pa lahko v manjši cvetlični lonec posadite grahovo seme, ki ste ga prejeli po predstavi.

• Se še spomnite, kaj slišimo v predstavi o sajenju graha?
  
  

»Graha ne smemo saditi pregloboko, ampak tako, da bo pod zemljo še vedno slišal zvonjenje iz bližnje cerkve.«
(Povzeto po Irena Štaudohar: Fižolozofija, str. 29)

Navodila za sajenje:

• Grah sadimo v prvi polovici leta, najbolje marca ali v prvi polovici aprila.

• Grahovo seme posadimo na vrtno gredo ali v cvetlični lonec, napolnjen z dovolj zemlje.

• Semena posejemo v zemljo dva centimetra globoko.

• Ko semena posejemo, jarke zagrnemo ali potlačimo z grabljami.

• Če smo grahovo seme posadili v cvetlični lonec, ga postavimo ven, na zrak.

• Grah, ki raste zunaj, ne zahteva posebnega režima zalivanja.

• Grah lahko oberemo v izteku junija ali v začetku julija.

• Kaj se v različnih razvojnih fazah dogaja s semenom? Spremembe lahko vsak dan dokumentirate.

Na tej povezavi si lahko ogledate posnetek o grahu s koristnimi nasveti za njegovo sajenje in vzgojo.

Na tem posnetku pa si lahko ogledate, kako so učenci bohinjske osnovne šole opazovali in dokumentirali klitje fižola. 

V predstavi so uporabljeni tudi citati iz knjige Fižolozofija: čudeži vrtnarjenja Irene Štaudohar, ki je leta 2022 izšla pri Mladinski knjigi.

Avtorica v knjigi premišljuje o vrtu, vrtninah in njihovi pomembnosti, pa tudi o skrivnostni čarovniji, ki se zgodi, ko seme vzklije.

Na tej povezavi si lahko ogledate kratko predstavitev knjige.

• Vam je bila glasba v predstavi všeč?

• Premislite, od kod je prihajala glasba? Jo je kdo izvajal v živo?

• Kako so bili v uprizoritvi ustvarjeni zvoki?

• Ste v predstavi opazili kakšno nenavadno napravo? Kako bi jo opisali?

Avtorica glasbe v predstavi Palčica je vsestranska glasbena ustvarjalka Zvezdana Novaković, ki pogosto ustvarja glasbo za gledališke predstave. Njeni pristopi so raznoliki, raztezajo se od petja do igranja inštrumentov ter ustvarjanja glasbe v živo. Takšen pristop je uporabljen tudi v predstavi Palčica, in sicer s pripomočkom, imenovanim »looper«. Ta v živo posname glasbeno frazo, ki jo za tem ponavlja v nedogled in s tem omogoča dodajanje različnih plasti zvočnih elementov.

Na tej povezavi lahko prisluhnete pesmi Dajbogec Zvezdane Novaković. Besedilo pesmi je ritualna hvalnica soncu, ki so mu slovenski staroverci rekli »Dajbogec«.

Ste vedeli, da v Lutkovnem gledališču Ljubljana vse lutke izdelamo sami? V naši delavnici ustvarjajo lutkovni tehnologi, kiparji, slikarji, šivilje in še številni drugi, zahtevnejše lutke pa izdelujejo tudi več kot 150 ur.

Na tej povezavi si lahko ogledate prispevek otroške poročevalke Neli, ki je obiskala našo lutkovno delavnico in se pozanimala, kako nastanejo lutke. 

• Kakšne lutke pa so bile uporabljene v predstavi?

• Po čem so se razlikovale?

• Izberite si eno od lutk in jo opišite. Kako je oblečena, kako se premika in kako govori?

Večina lutk v predstavi je dvodimenzionalnih/ploskih. To pomeni, da nimajo širine, le dolžino in višino. Zato sta na primer za lik Miši uporabljeni dve različni lutk, ki prikazujejo Miš v različnih pozicijah – na primer, ko Miš stoji in ko Miš hodi.

Dve lutki pa se od ploskih lutk razlikujeta, saj sta tridimenzionalni.

• Se spomnite, kateri?

To sta namizni lutki Palčice in Lastovke. Za namizne lutke je značilno, da jih lutkar animira s pomočjo držala, ki je pritrjeno na hrbtno strani lutke. Lutkar ponavadi stoji za lutko, ki se premika po podlagi, največkrat mizi.

• Se morda spomnite še kakšne predstave, kjer so bile uporabljene namizne lutke? (Na primer Ti loviš …)

Na tej povezavi lahko dostopate do video delavnic za izdelavo različnih tipov lutk. 

Avtor pravljice Palčica je Hans Christian Andersen; izjemno plodovit pisatelj in pesnik, ki si je zamislil številne like, brez katerih si danes pravljičnega sveta ne predstavljamo.

• Ali poznate poleg Palčice še kakšno Andersenovo pravljico?

Nekateri od takšnih prepoznavnejših likov so Snežna kraljica, Grdi raček in Kraljična na zrnju graha. Andersenove pravljice so lahko svetle in zabavne ali pa izrazito žalostne in celo strašne.

• Se spomnite kakšne pravljice, ki se ne konča srečno?

Navdih za deklico v bridki pravljici Deklica z vžigalicami je bila kar Andersonova mati. Pisatelj je namreč odraščal v veliki revščini, oče, ki je delal kot čevljar, pa je umrl, ko je bil Andersen star komaj 11 let.

Andersen se je rodil in odraščal na Danskem, v mestu Odense, danes pa je hiša, v kateri je Andersen živel, preurejena v Andersonov center, v katerem je knjižnica s tujimi izdajami in ilustracijami njegovih del. V knjižnici so tudi ilustracije Marlenke in Marije Lucije Stupice.

V Andersenovih pravljicah kot liki nastopajo vsakdanji predmeti, igrače, rastline ter živali, njihove značajske poteze pa izhajajo neposredno iz njihovih materialnih lastnosti.

• Izberite si nekaj vsakdanjih predmetov. Opazujte, kakšne so njihove lastnosti (barva, oblika, velikost, za kaj ta predmet uporabljamo, ali predmet lahko spušča kakšen zvok …).

• Glede na svoje ugotovitve poskusite predmetom določiti karakterne lastnosti.

• Poimenujte lik. Poskusite ugotoviti, kako bi se premikal po prostoru. Mu lahko posodite glas?

• Sedaj si lahko iz izbranih predmetov v skupini ali posamezno izmislite svojo zgodbo.

Pedagoško gradivo je pripravila Tajda Lipicer.