PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Vse ponovitve predstav Nevidna in Čarovnik iz Oza v tem tednu odpadejo.

PESKOVNIK


V prostrano polje možnosti vstopijo štirje neznanci. Gradijo krhek in spremenljiv svet: iz zrnc peska nastajajo vesolje, čas, bitja, pokrajine, naravni pojavi, razpoloženja in odnosi, arhitekture in predmeti. Zasnujejo se, nasipajo, izpihajo, pometejo, izhodijo, izrišejo, vrišejo, narišejo, pretočijo, izlijejo, posejejo, izbrišejo, priskačejo, skotalijo, nanesejo, odstranijo, dodajo, odvzamejo, odnesejo, pridajo …

Neznance poveže skupna dejavnost, skozi odnose postajajo raznoliki in prepoznavni, pogumni in plahi, pozorni opazovalci, naklonjeni prijatelji, jezljivi tekmeci, ljubeči graditelji, odločni rušitelji, minljivi sopotniki, čakajoči obstranci, radovedni raziskovalci. Trmasta pretiravanja jih vodijo v slepe ulice, nečimrna nespoštljivost v kaos, dobronamerna složnost v razvoj. Oblikovanje skupnega jezika kot osnove sobivanja privede do sklepanja dogovorov, oblikovanja pravil in vzpostavljanja skupnega življenjskega toka. Igra v peskovniku preraste v metaforo vznika in uravnoteženja obstoja.

ODPRAVLJATE SE V GLEDALIŠKI PESKOVNIK.
O ČEM SE LAHKO POGOVARJATE PRED OGLEDOM PREDSTAVE?

  • V kakšen peskovnik, si predstavljate, boste prišli?
  • Bo velik?
  • Okrogel ali oglat?
  • Poln peska ali bo peska malo?
  • Se bodo v njem igrali otroci?
  • S čim se bodo igrali?
  • Bo peskovnik na prostem?
  • Se radi igrate v peskovniku?
  • S čim se igrate?
  • S kom se igrate?
  • Ste kdaj delali potičke iz peska?
  • Kaj drugega ste še izdelovali iz peska? Katere pripomočke ste uporabljali?

ZGODOVINA PESKOVNIKOV

Začelo se je s peščenimi vrtovi v berlinskih parkih leta 1850. Predtem (l. 1837) je razvojni psiholog Friedrich Fröbel, pionirski zagovornik igre kot ključnega orodja celovitega razvoja otroka (ne pa izraza otrokove nemarnosti in lenobe), odprl prvi kindergarten v Blankenburgu, ki je otroke vzgajal preko proste, spontane ustvarjalne igre. Fröbel je ob opazovanju otroške igre s kockami ugotovil, da se otroci inovativno povežejo z materialom, spomnil se je svojega osamljenega otroštva, ki ga je preživljal v naravi, in jim ponudil še pesek, glino, kroglice, vrv. Poleg vrtcev je zagovarjal tudi javna igrišča v naravi – peščene vrtove. Te je videla dr. Marie Zakrsewska, ko je obiskala Berlin, in zamisel odnesla s seboj domov – v Bostonu so potem s pomočjo pravnika, filantropa, ustanovitelja gibanja za igro in socialnega delavca Josepha Leeja vzniknili javni peskovniki, namenjeni ustvarjalni igri otrok iz vseh družbenih okolij.

Danes so peskovniki urejene površine, zamejene z lesom (na robu je lahko klopca za udobnejšo igro), pogosti so tudi plastični kontejnerji s pokrovi, ki ščitijo pesek pred umazanijo, kadar se z njim ne igramo.

POGOVOR PO OGLEDU PREDSTAVE


Otroke spodbudite, da pripovedujejo o doživetju predstave:

  • pojasnijo, kaj vse so v predstavi videli,

  • izrazijo, kaj jim je bilo všeč in kaj ne,

  • opišejo, kar se jim je zdelo posebej zanimivo in nenavadno,

  • pripovedujejo, o čem je govorila predstava.

Dogajanje poteka v zamejenem prostoru, podobnem peskovniku.

  • Je to čisto pravi peskovnik?

Igralci se igrajo s peskom.

  • Kaj uporabljajo pri tem?

  • Kaj (vse) ustvarijo v peskovniku?

  • Je pesek ves čas na odru?

Igralci se igrajo drug z drugim.

  • Ali se ves čas igrajo skupaj?

  • Si pomagajo?

  • Se kdaj tudi sprejo?

  • Kaj (vse) se zgodi, kadar ne sodelujejo?

Posamezne prizore igranja bi lahko naslovili, recimo: Drobci, Dotik, Bitja, Pokrajina, Zima, Navdih, Igra, Ura, Gradbišče, Mesto, Rušenje, Grad.

  • Ali jih prepoznate? Opišite jih.

  • Se vam zdi, da prikazujejo zgodbe? O čem?

Predstava je brez besed, vendar ni nema.

  • Kaj vse »nadomešča« besede?

  • Ali je sporočilno pomembna tudi svetloba? Projekcije so opazili?

  • Na kakšne načine je uporabljen pesek?

  • Ali v predstavi pogrešate besede?

  • Ali se vam zdi predstava brez besed manj razumljiva?

Predstava je označena kot ustvarjalno igrišče.

  • Zakaj?

PESEK

  • Kako je čutiti pesek v rokah? Je kaj drugače, če po njem stopate bosi?

  • Kako je čutiti, ko vam polzi med prsti?

  • Kaj vse lahko naredimo iz peska?

  • Ste kdaj razmišljali, kako nastane pesek?

  • Se radi igrate s peskom? Ste kdaj delali potičke? Katere pripomočke ste uporabljali?

  • Ali bi lahko rekli, da je bil pesek v predstavi lutka in zato predstava lutkovna?

Ali ste vedeli, da je vsako zrno peska edinstveno, niti dve zrnci nista enaki, in posebno, četudi so zrna drobčkana in sama po sebi na videz nepomembna. A če vam eno samo zrnce pade v oko, se ga hitro zaveste ...

Na tej povezavi lahko dostopate do mikroskopskih fotografij peska, na katerih se jasno vidijo različne oblike zrnc, ki ga sestavljajo.

Kje mislite, da najdemo največ peska na Zemlji? Na tej povezavi si oglejte največji peskovnik na svetu, puščavo Sahara. 

PESEK V UMETNOSTI


Pripovedovanje zgodb

Pesek je čudovit material za pripovedovanje zgodb.

Tudi ustvarjalci so se med ustvarjanjem predstave igrali in pripovedovali zgodbe, nekaj si jih lahko ogledate na spodnji povezavi.

Deževna pošast 
Radovedni Kljukec
Grad obilnosti 

  • Ustvarite svojo zgodbo in jo povejte/prikažite/uprizorite prijateljem.

Posnemite jo in nam posnetek pošljite na elektronski naslov pr@lgl.si.
Pripišite svoje ime in naslov zgodbe. Vaše zgodbe bodo objavljene na naši spletni strani.


Animirani film

Pesek je priljubljen material tudi za stop-motion animacijo(v prevodu: animacija ustavljenih gibov). Iluzijo gibanja ustvarja manipulacija peska: lahko tridimenzionalna v prostoru (npr. Peščeni grad), še bolj pogosto pa ploska na prosojni in od spodaj osvetljeni površini (npr. PeskarZgodba v pesku). Slednjo je mogoče spremljati tudi v obliki predstav, izvedenih v živo, pogosto z uporabo grafoskopa.

Poglejte nekaj kultnih animiranih filmčkov s peskom:

Preprost, izčiščen in dinamičen animirani film brez besed prikazuje čisto običajen dan čisto običajnega peščenega človeka – poln dogodkov, srečanj, vtisov, čustev … Dan mine, neulovljiv je kot zrnca peska.

Kratki animirani film s peskom, vodenkami in tušem v prvoosebni otroški perspektivi prikaže kratko zgodbo Mordecaija Richlerja o staranju in minevanju ter o razumevanju in sprejemanju smrti v družini.

S čez 20 nagradami, vključno z Oskarjem!, počaščen kanadski kratki animirani film duhovito (in brez besed) prikazuje zgodbo o peskarju, ki sredi peščene pokrajine ustvari čudna peščena bitja. Skupaj igrivo sezidajo peščeni grad – pravo peščeno umetnino, polno možnosti za igro. Zapiha veter …


Sodobna likovna umetnost

Igralci v predstavi kupčke peska (zvezde?) preoblikujejo v nekakšna bitja, čudne sanjske prikazni … Spominjajo na tiste iz Hoedemanovega filma Peščeni grad, le da so bolj ploska in se ne gibajo po prostoru. V njih lahko prepoznavamo praživali: bičkarje, migetalkarje, trosovce, korenonožce. Ali pa organe – usta, nos, oko, uho. Mogoče so popačeni portreti? Ali pa Veselje, Strah, Jeza, Žalost?

Tehnika, uporabljeni material, položaj slikarske podlage, način gibanja igralcev med delom, vse to nas spomni na ameriškega slikarja Paula Jacksona Pollocka (1912–1956), abstraktnega ekspresionista. Nanj je pomembno vplivala tradicija ameriških staroselcev Navajo, ki so s peskom slikali bogate zgodbe, spominjajoče na mandale, pa tudi na sodobno abstraktno umetnost. Ustvarjali so jih položene na tla in z različnih smeri – med delom so sodelovali in se premeščali.


Razmišljajte ...

  • Ali je pomembno, da v umetnosti vse razumemo? Ste vi razumeli vse dogajanje v predstavi? Kako pa ste se počutili ob gledanju?


Ustvarjajte ...

  • V kateri koli likovni tehniki izrazite, kakšen občutek je v vas zbudila predstava.

  • Potem ustvarite še eno likovno delo, ki naj prikazuje prizor iz predstave.

Primerjajte obe svoji stvaritvi: med seboj se bistveno razlikujeta, kajne? V čem, zakaj?

  • Nato v poljubni tehniki in popolnoma svobodnem slogu obravnavajte temo po lastni izbiriIzumite svoj osebni slog in ne izdajte, katero temo ste izbrali, potem dela razstavite in prosite prijatelje, da zanje predlagajo naslov_e.

Veseli bomo vaših izdelkov! Pošljite nam jih skenirane ali fotografirane na naslov pr@lgl.si in objavili jih bomo na naši spletni strani. Pripišite ime avtorja in naslov stvaritve.

SLIKE V PESKU


Mandala

Igralci so v predstavi izrisali mandalo. Veste, kaj je mandala?

Mandala je duhovna in/ali obredna geometrijska konfiguracija simbolov v indijskih religijah hinduizmubudizmudžainizmu ali zemljevida v japonskem šintoizmu. V sodobni rabi je ime dobilo splošni pomen kateregakoli diagrama, grafikona ali geometrijskega vzorca, ki metafizično ali simbolično predstavlja kozmos.

Peščena ura

Se spomnite, kje v predstavi se podobno kot v peščeni uri sipa čas?

  • Kako je ustvarjen učinek peščene ure?

  • Za kaj najpogosteje uporabljamo peščeno uro?

Mesto

V predstavi se razvije tudi mesto – v več poskusih, saj si zgoščeno naselje, njegovo zasnovo in namen vsakdo predstavlja drugače.

  • Kaj je mesto?

  • Kako ga igralci ustvarijo v predstavi? Katere pripomočke so pri tem uporabili?

  • Katere zgradbe so zgradili?

  • Vas je mesto v predstavi spominjalo na katero od mest, ki ste jih že obiskali?

Ustanovite svoje mesto. Ugotovite, kaj vse se bo v mestu dogajalo, koliko ljudi bo v njem živelo in kako se bodo preživljali, kako bodo preživljali prosti čas odrasli in otroci, kako se bodo premikali, kako prehranjevali … Nato izdelajte simbolično maketo. Lahko jo postavite v peskovnik – tam prej oblikujte površino pokrajine, postavite gozd, usmerite reko … Nato izdelajte stavbe – bivališča, pisarne, tovarne, šole, trgovine … Stavbe so lahko škatle embalaže, pobarvane ali oblepljene s papirjem – pri izdelavi mislite tudi na celostno podobo mesta. Mesto tako dolgo oblikujte, da boste zadovoljni z vsem, kar ponuja – tekoč promet, varnost, bivalno udobje, kakovostno preživljanje prostega časa, dovolj zelenja … Kaj se vam še zdi pomembno? Dodajte. Mesto poimenujte.

Proces izdelave mesta in rezultat posnemite ali fotografirajte – vaših izdelkov bomo zelo veseli. Pošljite nam jih na naslov pr@lgl.si in objavili jih bomo na naši spletni strani. In ne pozabite navesti imena urbanistov!

SVETLOBA


Svetloba na odru je sestavni del vizualne podobe, ki izraža vsebino. Svetlobe ne moremo prijeti, neotipljivost pa ji zagotavlja poetičen značaj. Mojstri svetlobe v gledališču so kot čarovniki – svetlobo usmerjajo in jo oblikujejo v poetične krajine, v čutna sporočila in skoraj oprijemljiva razpoloženja. Oblikovanje svetlobe v gledališču zahteva kompetenten in profesionalen pristop, ki ne vključuje le pravilne namestitve napeljave in izbire potrebne opreme (reflektorjev, projektorjev ipd.), temveč tudi smisel za estetiko in celovitost predstave.

  • Kako bi opisali svetlobo v ogledani predstavi?

  • Kaj se zgodi s peskom, ko se spremeni svetloba?

Peskovniku je svetloba posebej pomembna: spremembe podpirajo preobražanje peščenih podob, npr. iz praživali v pokrajino, iz pokrajine v ledeno dobo; sooblikujejo razpoloženje v prizorih. To omogoča uporaba več svetlobnih virov iz različnih smeri, poleg pritrjenih in premičnih reflektorjev pa še ročne svetilke (lučke-lutke), viseče svetlobno telo, projektor. Poleg intenzivnosti in barve svetlobe so pomembne tudi sence, svetlobna dramaturgija pa vključuje še (misel na) temo, ki je prav tako pomemben razpoloženjski element predstave.

  • Poskusite ujeti svetlobo!

Za to dejavnost lahko uporabite grafoskop ali ročno svetilko. Potrebujete tudi primerno pisalo.

Otroci naj se razporedijo v trojke: eden bo lučka (vir svetlobe), drugi model (vir sence), tretji pa lovilec. Vir svetlobe naj bo usmerjen proti tabli ali drugi površini, po kateri se sme risati. Model se umesti med virom svetlobe in površino projiciranja svetlobe. Domisli se, kakšno senco bo ustvaril in v domišljenem položaju zamrzne. Na površini se pojavi njegova senca. Lovilec jo obriše. Nato izklopite vir svetlobe, model naj se odmakne in skupaj opazujte obris sence na površini.

Kaj vidite? Poimenujte nastalo risbo.


Pedagoško gradivo je pripravila Mojca Redjko.