PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL

PRAVLJICE ZA MRAVLJICE


Uprizoritev Pravljice za mravljice je vsebinsko in tematsko nadaljevanje predstave Štiri črne mravljice, ki je v Lutkovnem gledališču Ljubljana leta 2014 nastala po slikanici Anje Štefan in Zvonka Čoha. Ta je leta 2007 izšla pri založbi Mladinska knjiga, slikanici pa v letu 2022 sledi nova, posodobljena zbirka kratkih pravljic o mravljicah, v kateri lahko najdete tudi pravljice, ki ste jih videli v predstavi. 

Predstava govori o štirih mravljicah, ki na svoji poti spoznavajo svet okrog sebe, o njem premišljujejo ter se skupnostno kosajo s težavami in ovirami, na katere naletijo. Vse premislijo, pomodrujejo, in preden odhitijo dalje, misel zaključijo z ugotovitvijo, sklepom. Zato lahko zgodbice razumemo tudi kot basni, saj vsaka nosi moralni nauk. Hkrati pa je v življenju mravljic tudi veliko zabave – mravljice zaplešejo, zapojejo, se obdarijo, telovadijo in kaj dobrega pojedo.

Slikanica Štiri črne mravljice je bila nominirana za nagrado Kristine Brenkove in večernico ter prejela znak za kakovost otroških in mladinskih knjig zlata hruška. 

Na tej povezavi lahko prisluhnete igralki in animatorki Lutkovnega gledališča Ljubljana Aji Kobe in Bobru Boru (Maja Kunšič, igralka in animatorka Lutkovnega gledališča Ljubljana) iz oddaje Čebelice med prebiranjem zgodbic iz slikanice Štiri črne mravljice.

Na tej povezavi je posnetek za zahtevo celotne predstave Štiri črne mravljice.

Oglejte si slikanico Anje Štefan z ilustracijami Zvonka Čoha.

  • Prepoznate like v njej?

  • So vam ilustracije všeč? Ali nam povedo, kako se mravljice počutijo? Utemeljite svoje mnenje. 

Ilustrator knjige in avtor likovne podobe predstave je Zvonko Čoh. Njegove ilustracije krasijo številna otroška in mladinska dela. 

  • V katerih slikanicah ste že videli ilustracije tega ilustratorja? 

  • Ogledate si lahko nekaj njegovih slikanic, na primer zbirko Enci benci na kamenci (Ljubljana, Mladinska knjiga), in skupaj razmislite, kakšne zgodbe se vam ob slikah ponujajo.

OBISK GLEDALIŠČA

Pred ogledom predstave 

Lutkovno gledališče Ljubljana je osrednje slovensko lutkovno gledališče, ki je bilo ustanovljeno leta 1948. Je na Krekovem trgu, v bližini mestne tržnice in ob vzpenjači na Ljubljanski grad, v prostorih nekdanjega Mestnega doma. V gledališču se vsako leto zvrsti okoli 10 premier, program pa polnijo lutkovne in tudi dramske predstave. 

  • Ste že bili v gledališču? Katera je vaša najljubša predstava?

Na tej povezavi si lahko ogledate predstavitveni video Lutkovnega gledališča Ljubljana. 

  • Kaj vse ste lahko videli na posnetku?

  • Premislite, kdo vse dela v gledališču. 

  • Premislite – bi si tudi sami želeli delati v gledališču?

  • V kakšni predstavi bi nastopali in koga bi igrali?

Ste vedeli, da se v Lutkovnem gledališču Ljubljana skriva tudi Martin Krpan s svojo kobilico? Vsakič, ko odbije polna ura, se za hipec prikažeta. 

  • Ste ju ob obisku gledališča videli?

Lutkovno gledališče Ljubljana ima svojo posebnost. Nekaj, česar nobeno drugo gledališče v Sloveniji nima. 

Oglejte si posnetek na tej povezavi in ugotovite, kaj je to.

  • Kaj je torej posebnost Lutkovnega gledališča Ljubljana?

  • Mislite, da je animatorje kdaj strah višine?

Gledališče je prostor različnih vsebin, na katere se lahko spontano odzivamo, ob katerih se občasno lahko tudi zabavamo, igralcem in lutkam se pridružimo tudi pri prepevanju znanih napevov, ob ritmu zaploskamo ... Hkrati pa ima gledališče tudi svoje zakonitosti, ki gledalcem predvsem omogočajo boljšo umetniško izkušnjo.

  • Kam v gledališču odložimo svoje stvari?

  • Kako se obnašamo v dvorani?

Na tej povezavi si lahko ogledate Infodromov prispevek o bontonu v gledališču. 

Po ogledu predstave: 

  • Premislite, kaj vse lahko vidimo in slišimo v gledališki dvorani med predstavo?

  • Kako je bila videti gledališka dvorana? Kje so bili igralci (oder) in kje gledalci (sedeži v publiki/avditoriju)?

  • Od kod ste vstopili v dvorano in kje ste jo zapustili?

  • Kaj je naznanilo začetek predstave (glasba, premikanje zaves)?

  • Kaj vse ste lahko videli na odru?

DOŽIVLJANJE PREDSTAVE

  • Na kratko obnovite zgodbo o štirih črnih mravljicah – kaj vse srečajo mravljice na svoji poti ?

  • Ali vam je bila predstava všeč? Zakaj?

  • Bi v predstavi kaj spremenili?

  • Kateri dogodek se vam je najbolj vtisnil v spomin?

  • Kako se gibljejo mravlje?

  • Če bi bili mravljica za en dan, kaj vse bi počeli?

  • Bi bili za en dan raje katera druga žival? Zakaj? Kaj vse lahko ta žival naredi?

  • Katero domačo žival si v predstavi omislijo mravljice?

  • Imate tudi vi domačo žival? Kako se imenuje in zakaj ste ji izbrali takšno ime?

  • Kakšno čudno moč je imela ena od mravljic?

  • Imate tudi sami kakšno čudno moč?

  • Bi želeli imeti še kakšno čudno moč?

  • Kaj rade prigriznejo mravljice?

  • Katera hrana pa vas najbolj razveseli?

  • Ali obstaja prigrizek, ki se ga nikoli ne naveličate?

  • Kako ste se počutili, ko so mravljice srečale muflone?

  • Kakšni so bili mufloni in kako so se mravljice obnašale do njih?

  • Ali poznate pregovor »biti marljiv kot mravljica«? Kaj pomeni?

  • Poznate še katero žival, ki je marljiva?

  • Ste tudi vi kdaj pridni in marljivi?

GLASBA

  • Vam je bila glasba v predstavi všeč? Bi zaplesali nanjo?

  • Premislite, od kod je prihajala glasba? Jo je kdo izvajal v živo? 

  • Ste prepoznali, katera glasbila so bila uporabljena?

Avtor glasbe v predstavi Pravljice za mravljice je mednarodno uveljavljen skladatelj in multiinštrumentalist Milko Lazar, ki se je s songi mravljic Anje Štefan srečal že v predstavi Štiri črne mravljice. Osnova glasbenega koncepta tokratnih mravljic so godala, saj se kot leseni inštrumenti enotno zlijejo z leseno scenografijo ter ustvarjajo občutek obdanosti z lesnatim in gozdnim okoljem — domovanjem mravljic. 

MRAVLJICE V NARAVI

Smo štiri črne mravljice, 
smo majhne, a od sile,
bi rade vse, kar nas tišči,
na dobro spremenile.

Mravlje so vrsta žuželk, ki na kopnem živi vsepovsod. Mravlje se lahko premikajo po zemlji, plezajo po drevesih, izdelujejo mravljišča in podzemne rove. 

  • Kako se imenuje domovanje mravljic? Ste že kdaj naleteli nanj (mravljišče)? Odpravite se lahko na sprehod in v živo opazujete njihovo domovanje. 

Na tej povezavi si lahko ogledate presek notranjosti mravljišča in življenje mravljic. 

  • Koliko mravelj mislite, da je v enem mravljišču?

  • Bi bilo mogoče prešteti vse mravlje v njem?

Ena kolonija v povprečju šteje kar 250.000 mravelj. A čeprav so mravljice majcena bitja, mora biti dovolj prostora za vse. Mravljišče, ki ga navadno vidimo na travnikih, je tako le en del domovanja mravelj. Pod njim se namreč skriva zapleten sistem rovov, ki je vsaj dvakrat večji od mravljišča, ki ga vidimo nad zemljo. 

Kako si mravljice izdolbejo rove, si lahko ogledate na tej povezavi.

Glavna značilnost mravelj pa je, da vedno bivajo skupaj, v večjih skupinah oziroma kolonijah. Podobno kot ljudje tudi mravlje zelo težko preživijo v samoti. 

  • Pomislite, kako se počutite, ko ste tako kot mravljice v skupini prijateljev. 

  • Kaj vse radi počnete s svojimi prijatelji?

  • Katere igre se najraje igrate? 

  • Se vam je od prijateljev težko posloviti, ko je igra končana? 

  • Po kakšnem prostoru pa so se premikale mravljice v predstavi? Kaj je predstavljal prostor? Ali vas je na kaj spominjal? 

  • Kakšno vzdušje vam je ustvarjal prostor? Se vam je zdel razgiban?

  • Kaj vse se je bilo v prostoru mravljic (gugalnica, prostor za spanje, potok …)?

  • Lahko naštete stvari najdete tudi v svojem prostoru? Bi lahko rekli, da je prostor mravljic svet v malem?

  • Ali veste, kako se v gledališkem jeziku imenuje prostor dogajanja?

Oblikovan gledališki prostor imenujemo scenografija in se nanaša na vso opremo, ki jo lahko vidimo na gledališkem prizorišču. Scenografija je tesno povezana z likovno umetnostjo in arhitekturo. Scenografija predstave je lahko domovanje mravljic, lahko je skromno drevo ali bogato stanovanje z mizami, stoli in fotelji.

BASEN

  • Razmislite, kakšne so mravljice v predstavi. Ali se prave mravlje v naravi tudi tako obnašajo?

Za zgodbe, kot so pravljice Anje Štefan o mravljicah, pravimo, da so basni. 

  • Ste že slišali za besedo basen? Kaj pomeni?

Basni so pravljice, v katerih nastopajo poosebljene živali. To pomeni, da imajo živali človeške lastnosti. Zato v takšnih pravljicah živali lahko na primer govorijo, se med seboj sporazumevajo, čutijo, kot čutimo ljudje, se smejijo, jočejo, šepetajo. Izraz basen prihaja iz staroslovanske besede bajati, ki pomeni pripovedovati.

  • Pomislite, kakšne značilnosti imajo mravljice, ki jih imamo tudi ljudje.

  • Razmislite, ali poznate še kakšno podobno pravljico, kjer nastopajo živali. (Na primer Zajčkova hišica …)

  • S kakšnimi značajskimi lastnostmi so prikazane živali v njih? (Lisica je na primer zvita, zajec plašen, lev mogočen …)

  • Razmislite o svojih značajskih lastnostih. Kateri živali bi bili najbolj podobni?

  • Poskusite napisati svojo basen, v kateri bodo nastopale živali s človeškimi lastnostmi. Katere živali si boste izbrali? 

Za basni je značilno tudi, da koncu zgodbe sledi moralni nauk. To pomeni, da zgodba vsebuje sporočilo, ki je poučno in si ga lahko vzamemo kot nasvet. 

  • Pomislite, kakšna sporočila posredujejo v predstavi mravljice. (Na primer, kdor bi rad počel veliko stvari, pa zanje nima časa, naj vstaja malo prej; z opravičilom lahko rešimo marsikaj; skupaj smo lahko pogumnejši in močnejši.)

Na tej povezavi si lahko ogledate Bobra Bora (Maja Kunšič, igralka in animatorka Lutkovnega gledališča Ljubljana) in igralca Gorazda Logarja med prebiranjem zbirke slovenskih basni Zajec in lisica, ki jih je zbrala in uredila Anja Štefan, avtorica ilustracij pa je Jelka Godec Schmidt. 

Basni je v evropsko književnost prinesel Ezop, starogrški basnopisec, ki naj bi živel v 6. stoletju pred našim štetjem. Ezopove basni na enostaven in duhovit način ponazarjajo človeške lastnosti in medosebne odnose. Ena izmed bolj znanih je basen Zajec in želva, ki jo lahko najdete na tej povezavi. 

  • Ali poznate vsebino omenjene basni? Kakšen je njen nauk?

JEZIKI

Mravljice na svoji poti prisluhnejo različnim travniškim govoricam, ki jih navdihnejo z mislijo: 

Koliko jezikov je na svetu!
Občudujem vsakogar, ki jih zna več, recimo štiri, pet. 
Kako si s tem odpira svet!
Najbrž res. Ampak … jaz jih pač ne znam.

  • Se spomnite, katere jezike slišijo mravljice?

  • Če bi lahko govorili jezik ene živali, katera žival bi bila to? Zakaj?

  • Kako si predstavljate jezik mravelj?

Slovenija spada med najbolj gozdnate države v Evropi. Več kot polovica njene površine je prekrita z gozdovi, kjer prebiva na stotine različnih vrst ptic, žuželk in drugih gozdnih živali, vsaka od njih pa ima svoj jezik. Sove skovikajo, siničke pojejo, murni in kobilice pa cvrčijo — s tem ustvarjajo bogato zvočno podobo slovenskih gozdov. 

  • Odpravite se v gozdi in mu prisluhnite. Katere živali lahko slišite? Ste katero od njih tudi zagledali? Ste slišali kakšen zvok, ki ga niste prepoznali?

Dr. Toni Trilar, doktor bioloških znanosti, skrbi prav za celoten slovenski arhiv živalskih zvokov, ki ga hranijo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Kot sam pravi, se je v želji po čim boljšem posnetku skril že v marsikateri grm in nemalokrat splezal na drevo. Njegovi zvočni posnetki živali iz slovenskih gozdov in Ljubljanskega barja so bili uporabljeni tudi v predstavi Pravljice za mravljice

  • Prisluhnite posnetkom. Katere živali lahko slišite?

Zvočni posnetek velike sinice.
Zvočni posnetek močvirskega murenčka.
Zvočni posnetek dveh samcev zelene rege.
Zvočni posnetek belohrbtega detelja.

Posnetki so priloženi z zvočnih cedejev Ljubljansko barje – skrivnostni svet živalskega oglašanjaGozdne ptice Slovenije ter Slovenske žabe, ki jih je posnel dr. Tomi Trilar, izdal pa Prirodoslovni muzej Slovenije. Da mu uspe natančno ujeti zvoke živali, dr. Trilar uporablja mikrofone, podvodne hidrofone in posebne ultrazvočne detektorje, ki zaznajo in ujamejo zvoke še tako majhnih žuželk, ki jih s svojim prostim ušesom ne bi mogli slišati.

Zgoščenke so dragocen učni pripomoček, saj predstavljajo zvoke tako splošno razširjenih vrste, kot so ščinkavec, taščica, velika sinica, menišček in stržek, kot tudi najbolj ogroženih vrst, ki še bivajo na Ljubljanskem barju – na primer kosec, veliki škurh, sloka, kozica, priba, replajščica. Na cedeju Ljubljansko barje so tako na primer predstavljeni zvoki treh vrst žuželk, štirih vrst žab, 82 vrst ptic in ene vrste sesalca, vsem cedejem pa so priložene tudi knjižice z izčrpnimi komentarji avtorja posnetkov, dr. Tonija Trilarja. 

Na tej povezavi lahko dostopate do zbirke izbranih posnetkov z izobraževalnih zgoščenk slovenskega arhiva živalskih zvokov. 

JAGODNI POSLADEK

Mravljice v daljavi vidijo nekaj rdečega. Nekaj velikega. Nekaj slastnega. »Jagoda!« vzkliknejo in skupaj kot ponorele odhitijo k jagodi velikanki. Takoj jo pohrustajo. 

Mravlje v naravi hitro izvohajo sled hrane in do nje zlahka najdejo pot. Če smo za seboj pustili košček hrane, ga bodo mravljice prej ali slej izvohale. Ker so sladkosnede, jim gre posebno v tek sadje.

  • Kako hitro mravljice izvohajo sled hrane, lahko preizkusite tudi sami. Na travnato površino (ali v njeno bližino) nastavite košček zrele jagode ali katerega drugega sadja in opazujte, kako hitro bo kolonija mravelj našla pot do hrane. 

  • Jagode lahko na svojem vrtu posadite tudi sami. Jagode bodo najbolje zorele, če jih posadimo v času od druge polovice marca do začetka maja. Poleti pa je najbolje, da jih sadimo avgusta ali septembra. To naredimo po dežju ali ohladitvi – tako bodo jagode imele najboljše možnosti za zorenje. Sadike jagod lahko posadimo na vrtu, lahko pa jih vzgajamo tudi v dovolj velikih cvetličnih koritih.

  • Kako vemo, da je jagoda zrela?

  • Koliko semen ima ena jagoda?

  • Koliko jagod lahko pojemo na dan?

Na tej povezavi si lahko ogledate posnetek o gojenju, zorenju, nabiranju in sladkanju z jagodami.

OPROSTI

Razmišljam. Zakaj se nekatere besede tako težko skotalijo iz ust.
Recimo?
Oprosti. Tolikšno moč ima in tako težko ga izgovorimo. A kadar ga in to zares, gre húdo lažje mimo.
Se lažje reši, lažje razkadi.
Kot da imamo ključ, pa se igramo, da ga ni.
Ni treba dosti, le majhen, blag oprosti.

Ena od mravljic se je jagodnega posladka tako zelo razveselila, da za ostale ni ostalo nič. 

  • Ste se z njenim dejanjem strinjali? 

  • Se vam je zdelo, da je naredila napako? Utemeljite, zakaj. 

  • Predstavljajte si, da ste na njenem mestu. Kaj bi naredili? 

  • Razmislite, kaj pomeni opravičilo. Ste se tudi vi kdaj opravičili?

  • Premislite – ali lahko opravičilo nemudoma popravi vse? 

  • Je vsaka napaka (v primeru mravljic požrešnost) enako huda?

  • Kako se lahko iz takšne napake, kot jo stori mravljica v predstavi, učimo? Jo lahko v prihodnje preprečimo?

Opravičilo je nujno, a mora biti iskreno. Oprosti je magična beseda, a ne vsemogočna. Oprosti je ključ, ki odpira številna vrata, a strtih ne more ponovno sestaviti. Nekaterih stvari z opravičilom ne moremo popraviti, lahko pa se iz napak učimo – mravljice nam sporočajo, da je opravičilo dober začetek, a stvari lahko spremenimo le tako, da smo vsi skupaj in vsak zase manj požrešni, bolj pozorni ter strpni.

POGUM

Kako mogočno postane nebo, ko se strese.
In kako majhne postanemo mravljice.
Četudi vémo, da se ne jezi na nas.
A komaj čakamo, da spremeni obraz. 

  • Česa se v predstavi ustrašijo mravljice?

  • Kako sta bila v predstavi ponazorjena kres in nevihta? Ste ju lahko slišali, videli ali oboje? Od kod je prihajala luč ognja?

  • Od kod je prihajala luč drugod v predstavi? Je vedno osvetljevala celoten prostor? Kaj je osvetljevala? Je bila vedno usmerjena le v eno točko?

  • Bi lahko luč v predstavi primerjali s sijanjem sonca v naravi?

  • Vas je bilo v temni dvorani strah?

  • Kako je videti strah? Vas je bilo kdaj česa strah?

  • Kaj lahko naredimo, da strah preženemo?

  • Poznate pregovor »strah je znotraj votel, zunaj pa ga nič ni«? Kaj pomeni?

  • Kaj naredijo mravljice, da preženejo grmenje? So se vam zdele pogumne?

  • Kaj pa ljudje, nas je lahko strah, a smo obenem pogumni?

  • Kako se spremeni luč, ko mravljice s kresom preženejo grmenje?

  • Ali se prostor ob tem kako spremeni? Kaj zraste iz drevesa?

  • Kako so se po vašem mnenju pojavili listki? Je to običajen pristop pri oblikovanju scenografije?

  • Kakšen svet si na koncu zaželijo mravljice?

  • Kakšen svet pa si želite vi? 

VSAKA MRAVLJA JE MRAVLJA ZASE

Smo skupaj – a vseeno
smo jaz in jaz in jaz.
Ima vsaka svojo glavo
in vsaka ima svoj glas.

  • Kako razumete ta odlomek iz predstave?

  • Ali smo si tudi ljudje med seboj različni?

  • V čem vsem smo si lahko različni?

Tako kot mravljice smo si tudi ljudje med seboj različni. Različni smo si lahko v izbiri najljubše barve, najljubše knjige, predstave ali pesmi. Zanimajo nas lahko različne stvari, prihajamo lahko iz različnih krajev in včasih se glede kakšne stvari lahko ne strinjamo. 

  • Kaj menite, nas takšne razlike ločujejo?

  • Kakšen pa bi bil svet, če bi bili vsi enaki?

Kako nas raznolikost lahko bogati, si lahko ogledate na tej povezavi.

IZDELAVA IN RABA LUTK

Oglejte si prispevek, ki so ga o lutkah pripravili Firbcologi. Najdete ga na tej povezavi. 

Kako pa nastaja predstava? Od kod prihajajo lutke in kdo jih izdela? Iz česa vsega so lahko narejene?

Lutko izdelajo lutkovni tehnolog, kipar, slikar in šivilja.
Najprej likovnik nariše skico.
Kipar iz lesa oblikuje njene različne dele.
Lutkovni tehnolog te dele spoji med seboj.
Šivilja lutkam sešije obleko.
Slikar lutko pobarva.
Lutkovni tehnolog naredi posebna vodila za premikanje lutke.
Animator lutko oživlja s temi vodili.
Zahtevnejšo lutko izdelujejo v lutkovni delavnici več kot 150 ur.

Na tej povezavi si lahko ogledate, kako je nastajala marionetna lutka Beli zajec za predstavo Alica v čudežni deželi.

Lutke, uporabljene v predstavi Pravljice za mravljice, so že bile uporabljene v eni od preteklih predstav. 

  • Ali veste, v kateri?

Lutke mravljic so bile uporabljene v predstavi Štiri črne mravljice. Za osvežitev spomina si na tej povezavi lahko ogledate odlomek iz predstave Štiri črne mravljice.

Avtor likovne podobe lutk je priznani slovenski slikar Zvonko Čoh, lutkovni tehnolog pri predstavi pa je bil Žiga Lebar. On je poskrbel tudi za to, da so se listki na drevesih na koncu premikali.

  • Kakšne se vam zdijo lutke? So vam bile všeč?

  • Izberite si eno od lutk in jo opišite. Kako je oblečena, kakšne oblike glavo ima, kako se premika in kako govori? 

Lutke mravljic so izdelane v tehniki namiznih lutk. Takšne lutke sestavljajo noge, trup in glava in so navadno narejene iz lesa. Pravzaprav so zgrajene in se premikajo podobno kot ljudje – njihovo gibanje omogoča premikanje in animiranje njihovih »sklepov«. Noge navadno visijo s trupa in so primerno obtežene, glavo in trup pa povezuje vodilo, s pomočjo katerega animator drži in animira lutko. Palec uporabi tako, da premika glavo, z zapestji pa vodi gibanje (navadno hojo) lutke. Ta lahko hodi, skače, se sklanja, seda in vstaja. Lahko premika glavo, navadno pa ne more odpirati ust ali mežikati z očmi. Nekatere namizne lutke imajo vodila tudi na rokah, za njihovo upravljanje pa sta včasih potrebna dva animatorja – eden, ki spravi v gibanje trup lutke in njene glave, drugi pa premika njene roke. 

  • Premislite, zakaj jim rečemo namizne lutke.

Namizne lutke so dobile takšno ime, ker se navadno uporabljajo na površinah na višini mize, saj jih animatorji najlažje animirajo na tej višini.

  • Pomislite, ali so bili v predstavi animatorji vidni. Kje so bili? V kakšna oblačila so bili oblečeni?

Na splošno so v predstavah, kjer so uporabljene namizne lutke, animatorji vidni, vendar jih je mogoče prikriti s svetlobnimi tehnikami ter z uporabo temnih oblačil in obraznih pokrival. 

  • Pomislite na lutke iz predstav, ki ste jih morda že videli v gledališču (na primer Žogica MarogicaSapramiškaBi se gnetli na tej metli…). Kakšne se vam zdijo v primerjavi z lutkami mravljic? Bi lahko navedli kakšno razliko?

  • Se morda spomnite še kakšne predstave, kjer so bile uporabljene namizne lutke? (Na primer Ti loviš…)

  • Poznate še kakšne lutke? 

Na tej povezavi najdete videodelavnice za izdelavo preprostih lutk.

RIME

  • Razmislite, kako govorijo junaki v predstavi. Ali govorijo drugače, kot se normalno pogovarjamo? Na kaj vas je spominjal njihov govor? Je zvenel kot pesem?

Pravljice avtorice Anje Štefan so izrazito poetične. To pomeni, da je jezik v njih nekoliko drugačen od našega vsakdanjega. Pesniški govor nas k petju, plesu in ploskanju vabi zaradi ritmizacije in uporabe rim. 

  • Ali veste, kaj je rima (ujemanje samoglasnikov in soglasnikov od naglašenega samoglasnika dalje)? Kaj pomeni, da se beseda rima?

  • Poznate kakšno rimo?

Če se besede končajo z enakimi črkami, potem rečemo, da se rimajo. Na primer: beseda múhase rima z besedo súha, saj se obe zaključita z -uha. 

  • Stavek »Lahkonóč, pa eno bolho za pomóč« vsebuje rimo. Jo opazite? Kateri dve besedi se končata z enakimi črkami oziroma zlogom?

  • Ali se katera beseda rima na vaše ime? Najdite jo. 

  • V predstavi najdemo veliko rim. Se kakšne spomnite (na primer »Lepo je dobiti darilo, lepo ga je odviti, se ga veseliti in vedeti, da se imaš na koga nasloniti«; »Kdor ima preveč idej, naj vstaja malo prej«; »Sploh pa je bil to samo uvod, čas je za pohod«.)?

  • Najdi rime v naslednjih verzih: 

Leva, desna, dvigni táčko,
izbiramo ime za máčko.

Vse naj skače, vse naj mjávka,
naša mačka bo plesálka.

En obrat in dva obráta,
naša mačka bo kosmáta.
Tipi tapi, tipi tápi,
nova mačka v naši klápi

Z nami bo lahko plesála
in se na sprehod podála.
Nas bo nesla, če bo síla,
zlahka potok preskočíla

  • Poskusite še sami napisati pesem, tako da uporabljate rime.

Za navdih pa si lahko ogledate posnetek na tej povezavi o pisanju pesmi, rimah in poeziji.

ANJA ŠTEFAN

Anja Štefan (1969) je pesnica, pisateljica in raziskovalka pripovednega izročila, ki že več kot 20 let preučuje slovensko folkloristiko ter ustvarja svoj avtorski pravljični svet, ki je bil objavljen že v več samostojnih knjižnih izdajah, ovenčanih s številnimi nominacijami in nagradami, med drugimi večernico in Levstikovo nagrado. Leta 2022 pa je avtorica prejela tudi nagrado Prešernovega sklada. 

Velja za začetnico slovenskega sodobnega pripovedovanja in ustanoviteljico pripovedovalskega festivala Pravljice danes.

Na tej povezavi si lahko ogledate posnetek srečanja z Anjo Štefan.

  • Radi berete pravljice? Pomislite, imate svojo najljubšo pravljico?

  • Kaj vam je pri njej najbolj všeč?

Lutkovno gledališče Ljubljana je z Anjo sodelovalo že večkrat. V gledališču so zaživele še njene pravljice Zajčkova hišicaBobek in barčicaGugalnica za vse ter Štiri črne mravljice, v kateri se junakinje iz predstave prvič odpravijo na raziskovanje sveta. 

Na tej povezavi lahko prisluhnete Anji Štefan, kako bere iz svoje slikanice Zajčkova hišica.

  • Imate radi, ko vam kdo prebere pravljico?

  • Kaj vam je pri pripovedovanju pravljic najbolj všeč?

Pisateljica Anja Štefan pa piše tudi uganke. 

  • Veste, kaj je uganka?

Na tej povezavi Anja Štefan spregovori o ugankah.

  • Poznate kakšno uganko? Povejte jo. 

Sedaj pa še sami poskušajte najti odgovor na uganke Anje Štefan s posnetka na tej povezavi.

Še več ugank pa lahko najdete v slikanici Anje Štefan Sto ugank. Razvozlavanje pesniško zasukanih vprašanj o živalih, naravi in pojmih pa olajšujejo in dopolnjujejo ilustracije priznane slovenske ilustratorke Jelke Reichman.

BERIMO

V nadaljnje branje priporočamo naslednja dela Anje Štefan, ki si jih otroci lahko izberejo tudi za bralno značko. 

Dela, primerna za otroke do treh let: 

  • Anja Štefan: Gugalnica za vse; Ilustr. Marjanca Jemec Božič. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2013.

  • Anja Štefan: Kotiček na koncu sveta: sedem novih pravljic za lahko noč. Ilustr. Marjanca Jemec Božič. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005.

Dela, primerna za otroke med 3. in 6. letom starosti: 

  • Anja Štefan: Bobek in barčica. Ilustr. Polona Lovšin. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005. 

  • Anja Štefan: Čmrlj in piščalka. Ilustr. Alenka Sottler. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998.

  • Anja Štefan: Svet je kakor ringaraja: pravljice, pesmi in uganke. Spr. beseda Svetlana Makarovič, Gaja Kos. Bibliografija Petra Koršič. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2015.

  • Štefan, Anja: Melje, melje mlinček: sedem pravljic za lahko noč. Ilustr. Marjanca Jemec Božič. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007, 2013.


Spletno pedagoško gradivo je pripravila Tajda Lipicer.

POKROVITELJA GLEDALIŠČA