PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL

PTICE

»Ptica ne poje, ker ima odgovor;
ptica poje, ker nosi pesem.« 
– Joan Walsh Anglund 

Ptica je žival z močno simbolno vrednostjo, povezuje zemljo in nebo. Človek je nekoč v njej videl božansko bitje, saj obvlada vodo, zemljo in zrak. Zaradi njene sposobnosti, da se dvigne visoko v nebo, v človeku vzbuja občutek osvobajanja, zato jo že od nekdaj razumemo kot znamenje svobode in prihodnosti. Številne zgodbe in folklora kažejo, da je ptica tudi znak prenovljenega življenja, pogosto kaže na vez med življenjem in smrtjo. 

Ptica je človekova sopotnica že od samih začetkov, v njem spodbuja občutke ljubezni, hrepenenja, skrbi za druge, sočutja, nežnosti in natančnosti, zato ni čudno, da je vir navdiha za pesnike in druge umetnike pretekle in polpretekle zgodovine. 

Morda najbolj znan ptičji simbol je zlata ptica, ki se je v številnih različicah pojavljala po vsej Evropi in predstavlja nebesno bitje, ki čudovito poje in ima zlato perje. Ob poslušanju rajske ptice naj bi čas na onem svetu tekel hitreje, njeno perje pa naj bi prinašalo blaginjo. Po njej je poimenovano tudi manjše ozvezdje na južnem nebu, ki se v latinščini imenuje Apus, kar pomeni 'brez nog', saj so nekoč ljudje verjeli, da rajske ptice nimajo nog.

V slovenski prostor se je kot simbol zapisala že v 5. stoletju pred našim štetjem, ko se je njena podoba pojavila na vaški situli, znameniti bronasti vedrici, iz katere so prebivalci zajemali pijačo ob slavjih. Podobo rajske ptice najdemo tudi na zlati broški iz 6. stoletja, ki so jo odkrili na območju blejskega otoka. Simbolizirala naj bi rajsko življenje, nesmrtnost, ljubezen in iskanje novega. 

Kasneje, v 19. stoletju, se v več različicah zlata ptica začne pojavljati v slovenskih ljudskih pripovedkah in pesnitvah, kjer kralju neznane dežele krade zlata jabolka. Ko nekega dne med krajo izgubi zlato pero, kralja popade grabežljivost in svoje tri sinove, dva hudobna in enega dobrega, pošlje na lov za mistično ptico, ki se razvije v simbolno pot življenja, na kateri srečajo medveda, čudežno votlino, iskrive konje in milo morsko deklico. 

V zgodbi treh kraljevih bratov, ki se vsak na svoj način trudijo najti ptico, se odpirajo vprašanja pohlepa in skromnosti, dobrega in zlega, materialnega in duhovnega ter izrisujejo podobe človeških vrlin, vrednost in slabosti. Čeprav se na prvi pogled zdi, da so prav zlata peresa resnično bogastvo, se ob koncu pripovedi izkaže, da so zakladi zlate ptice v resnici človečnost, sočutje in ljubezen – to pa je tisto, česar ni mogoče ukrasti.

Na tej povezavi lahko prisluhnete zvočni pravljici o zlati ptici.

V Lutkovnem gledališču Ljubljana eno ključnih gledaliških uprizoritev pomeni prav krstna uprizoritev Zlate ptice v priredbi Dušana Jovanovića, ki jo je leta 1974 na marionetni oder postavil priznani režiser in pedagog Zvone Šedlbauer. Likovno podobo, ki je bila ovenčana z nagrado Prešernovega sklada, je pripravil slikar in ilustrator Tomaž Kržišnik. Gre za eno ključnih slovenskih lutkovnih predstav, ki je v družbi Majaronovega Malega princa prispevala k razvoju in modernizaciji slovenskega lutkarstva v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.


Zlata ptica ima ključne lastnosti, za katere si želimo, da bi jih v življenju lahko usvojili, ob tem pa je nosilka največje od ptičjih lastnosti: svobode. Zaprta v kletki ne bo pela in njena magija bo izgubljena. Je bitje, ki si ga nihče ne more lastiti, in svojo čarobnost nam razkrije le tako, da jo opazujemo.

OPAZOVANJE PTIČJEGA ŽIVLJENJA

  • Kako bi opisali ptice?
  • Katere ptice poznate?
  • Kam bi poleteli, če bi bili ptica?

Ptice, ki pozimi ostanejo v svojih rodnih krajih, se v mrzlih dnevih približajo človekovim naseljem. Tako kot zlata rajska ptica nam lahko tudi ptice našega okoliša razkrijejo svoje skrivnosti. Če jim postavimo krmilnice in ponudimo primerno hrano, si jih lahko ogledujemo od blizu in tako bolje spoznamo. Zgradimo pa jim lahko tudi preproste gnezdilnice, v katerih vzrejajo svoje mladičke.

Krmilnice in gnezdilnice pticam pomenijo nekakšno vmesno točko med zemljo in nebom; postojanko, na kateri se okrepčajo med svojim raziskovanjem zemlje in neba. So nekakšne zvezde, na katerih ptice postojijo, preden se ponovno odpravijo na lov za čarovnijami svojega življenja.

LUTKARSKA POT
IN NJENI PTIČJI SOPOTNIKI


V želji po opazovanju teh skrivnostnih bitij smo v Lutkovnem gledališču Ljubljana pripravili štiri krmilnice in štiri gnezdilnice, s katerimi smo opremili novo pešpot na Grajski grič, ki ponosno nosi ime Lutkarska pot. Ptičje hišice je zasnovala oblikovalka in restavratorka lutk našega gledališča Zala Kalan, izdelali pa so jih mojstri naših delavnic.

Lutkarska pot se začne s silhuetami in nadaljuje s ptičjimi hišicami. Upodobljene so živali in domišljijski liki, ki jih najdemo v zgodovinskih predstavah Lutkovnega gledališča Ljubljana, nekateri pa prebivajo v domišljijskem svetu Zale Kalan. Vzpon do zvezd od vhoda Odra pod zvezdami Lutkovnega gledališča Ljubljana pa do Lutkovnega muzeja na Grajskem griču je tako postal svojevrstno doživetje, ki je posvečeno lutkovnim umetnikom, ki so z gledalci že ali pa še bodo delili svoje domišljijske svetove, hkrati pa nam omogoča opazovanje različnih vrst ptic, ki domujejo na tem območju.

HRANA V KRMILNICAH


Tako v svoje kot tudi v krmilnice Lutkarske poti lahko sami prinesete hrano, s katero se bodo okoliške ptice okrepčale v zimskih mesecih.

Krmilnice lahko napolnimo z različnimi mešanicami semen (sončnična, bučna semena, proso ...), ki bodo zadovoljile predvsem zrnojede ptice (na primer domačega vrabca).

Za kose in taščice lahko ob krmilnici pustimo tudi kakšno jabolko, maline, rozine ali šipek. Detli pa bodo veseli neoluščenih orehov in lešnikov. Če imate doma posajeno grozdje, lahko pri obiranju nekaj plodov pustite na trtah in pticam ponudite posladek.

Pomembno je, da ptic ne hranimo z ostanki naše hrane, saj kuhanih in začinjenih jedi ne morejo prebaviti.

Na tej povezavi najdete navodila za izdelavo ptičje pogače, ki jo lahko obesite ob krmilnici ali pa kar pod okno svoje sobe.

KRMILNICE IN GNEZDILNICE
Katere ptice bodo obiskale krmilnice in gnezdilnice?


V našem okolju je kar nekaj ptic, ki bodo obiskale krmilnice in gnezdilnice. Ker veliko naših ptic sodi v vrsto ptic pevk, se lahko ob postavitvi krmilnic in gnezdilnic nadejate jutranjega petja in čivkanja. 

Na tej povezavi lahko najdete več o različnih vrstah ptic, ki živijo v Sloveniji. 

Velika sinica je ptica pevka, ki je poleg ščinkavca in črnoglavke najbolj razširjena vrsta ptic pri nas. Najraje se hrani z orehovimi jedrci, semenjem, žiri, želodi, lešniki in žuželkami. V nasprotju z drugimi pticami se pri hranjenju več časa zadržuje na tleh ali blizu tal, zato ji lahko pripravite tudi talno krmilnico. Je ena tistih ptic, ki bo še posebej vesela gnezdilnice. 

Močvirska sinica je še ena od ptic pevk, ki je zelo podobna veliki sinici. Pozimi se najraje hrani z žirom in žuželkami, v krmilnicah pa se z veseljem loti semen, orehov in jagod.

Tudi plavček sodi v družino sinic, ki ima najraje viseče ptičje pogače, v katerih išče sadje, neslane arašide in orehova jedrca. Znan je predvsem po hitrih gibih in naglem letu, v gnezdilnicah pa ga boste lahko opazili od aprila do maja. 

Brglez je modrosiva ptica pevka z oranžnim trupom in izrazito črno očesno progo. Ima izvrstne plezalne sposobnosti, pleza lahko tudi z glavo navzdol. Poleti se hrani s pajki in žuželkami, od jeseni do zime pa zbira lešnike, želode in žir. Jedrca stre z glasnim kljuvanjem, ki ga lahko hitro zamenjamo z detlovim.  

Domači in poljski vrabec sta najbolj poznani vrsti ptic, ki jih, poleg golobov in vran, v mestih najpogosteje srečamo. Sodita v družino ptic pevk, odlikuje pa ju tudi izrazito sobivanje s človekom. Kljub temu neposrednega stika ne dopuščata, se pa človeku približata in kdaj z miz tudi kaj ukradeta. Njuna poglavitna hrana so semena. 

Lišček je majhna ptica iz družine ščinkavcev, ki je pogosta v naših krajih. Je izrazito družabna ptica, ki poseljuje parke, vrtove, sadovnjake in polja. Njegova osnovna hrana so semena in vršički, zelo rad pa obira tudi listne uši, ki bi sicer uničile vrtni pridelek.

Zelenec je vrabcu podobna ptica, za katero je značilna živo rumena barva sprednjega roba kril in zunanjega roba repa. Je družabna in aktivna ptica, ki se najraje prehranjuje z naborom semen in jagodičevjem. Pozimi se zbira v večje jate, ki rade obiščejo krmilnice. 

Veliki detel je najpogostejša vrsta evropskih žoln. Prebiva v vseh tipih gozdov, pa tudi v mestnih parkih in večjih vrtovih. Poleti se hrani z žuželkami in jajci drugih ptic, pozimi pa z oreščki in semeni. Spomladi je zanj značilno trkanje na odmrle veje in debla, s čimer označuje svoj teritorij. 

  • S fotografij zgoraj omenjenih ptic izpišite vse njihove značilnosti, kar vam bo pomagalo pri prepoznavanju različnih vrst ptic med opazovanjem. 
  • Med opazovanjem ptic pri krmilnicah bodite pozorni na njihovo vedenje. Kako pristopijo k hrani? Koliko časa ostanejo? Koliko pojejo? Ali med tem pojejo? Svoje ugotovitve lahko tudi zapišete. 

Na tej povezavi najdete beležko za opazovanje ptic, ki jo je pripravilo Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije.

  • Katere ptice najpogosteje opazite v svoji okolici?
  • Kje ponavadi opazimo galebe? Kaj pa vrane in golobe?
ZAKAJ PTICE POJEJO?

Petje ali čivkanje je sporazumevalni aparat ptic, podobno, kot je za ljudi govor. S petjem označujejo meje svojega območja ali pa se med seboj opozarjajo pred morebitno nevarnostjo. 

Ščinkavci tako napovedujejo dež in poslabšanje vremena, krokarji pa ostale živali opozarjajo na navzočnost človeka. 
DOPPS
Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije

Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (ali krajše DOPPS) je nevladna organizacija za varstvo narave v Sloveniji, ki se osredotoča na varstvo ptic in njihovih življenjskih okolij. Hrani največjo bazo podatkov o slovenskih pticah in jo dopolnjuje že od leta 1979. 
GREGORJEVO


Gregorjevo je praznik, ki ga praznujemo 12. marca in izhaja iz prepričanja, da se na ta dan začne pomlad. Ime je dobilo po svetem Gregorju, ki je znan kot prinašalec luči. Ker na ta dan svetli del dneva postane daljši, so čevljarji, kovači in drugi rokodelci takrat lahko nehali delati ob umetni svetlobi.

Po ljudskem izročilu pa se na ta dan ženijo tudi ptički, zato jim v mnogih krajih takrat organizirajo svatbe, kjer se napolnijo krmilnice, majhne sladkarije pa se skrijejo v grmovja, kjer jih otroci lahko poiščejo in se posladkajo.

  • Zakaj mislite, da na ta dan rečemo, da se ptički ženijo?

  • Kaj počnejo ptice spomladi?

  • Ali poznate še kakšen rek o pticah (štorklja prinese otroka, moder kot sova, buden kot sova, vrabčki na veji čivkajo, ti si zlata ptička, naj te koklja brcne ...)?

VEČ O PTICAH


Ptice so dvonožni, toplokrvni vretenčarji, pokriti s perjem, ki živijo na vseh sedmih celinah. Zanje je značilno, da imajo namesto sprednjih udov peruti oziroma krila ter da imajo votle kosti, kar jim omogoča letenje. Poznamo več kot 10.000 vrst ptic različnih velikosti, od nekajcentimetrskega kolibirija do visokega noja, zato veljajo za najbolj raznoliko vrsto zemeljskih vretenčarjev. Ptice se hranijo z rastlinami, semeni, žuželkami, pa tudi z ribami, sesalci in drugimi ptiči.

Ptice veljajo za edino skupino vretenčarjev, ki lahko leti. To jim omogoča zgradba njihovega telesa, pri čemer sta ključna elementa perje in votle kosti, zaradi katerih so dovolj lahke, da lahko poletijo. Namesto zob so se jim razvili kljuni, s katerimi lahko trejo lupine orehov in iščejo žuželke. Med vsemi čutili imajo najbolj razvit vid, voh in okus pa sta slabše razvita.

Čeprav ptice živijo v zraku, si v času, ko ne letijo, gradijo gnezda. Kraj za gnezditev ponavadi poišče samec, samica pa iz vejic, slame, kamenja in blata zgradi gnezdo, v katero izleže jajca. Kljub temu gnezdo ni ptičji dom, ampak le začasno prebivališče za mladiče, ki ga ptiči zapustijo takoj, ko mladički odletijo.

  • Ali lahko vse ptice letijo?

  • Kje živijo ptice?

  • Ali ptice bivajo same ali v skupinah, jatah?


OD KOD PRIHAJAJO PTICE?

Ptice so potomci dvonožnih dinozavrov, poznanih pod imenom teropodi, katerih člani so tudi visoki tiranozavri in manjši velociraptorji. Prav velociraptorji so tisti dinozavri, ki so najbolj podobni današnjim vrstam ptic. Imeli so ostre kremplje in pa perje, vendar niso mogli leteti. Bili so visoki en meter in dolgi približno dva metra, tekli pa so lahko s hitrostjo 60 kilometrov na uro. So tudi edini dinozavri, za katere vemo, kako so se oglašali, in sicer s trobljenjem, ki spominja na čivk papig. 


  • Katere podobnosti med izumrlim velociraptorjem in pticami ste opazili? V čem se razlikujejo?

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so na Kitajskem odkrili nove fosile dinozavrov, ki so imeli ohranjeno perje. Čeprav mnogim od teh fosilov manjkajo krila, vemo, da so bili obdani z velikimi količinami perja, od mehkega puha do popolnoma členjenih peres. Odkritje teh fosilov je sprožilo spremembo v načinu razmišljanja o prehodu oziroma evoluciji dinozavra v ptico. Ugotovili so, da se je perje, ki je bilo včasih razumljeno kot edinstveno pri pticah, razvilo pri dinozavrih že davno prej, preden so se razvile ptice. 

Zaradi odkritja teh fosilov danes vemo, da je razvoj ptice iz dinozavrov teropodov potekal postopoma: najprej so razvili dvonožno premikanje, nato perje in krila. Najmanjši dinozavri, ki so razvili te lastnosti, so na koncu lahko poleteli in rodila se je vrsta živali, ki ji danes rečemo praptič, iz nje pa so se razvile ptice. 

PTICE SELIVKE

  • Ali veste, kaj pomeni ptičja selitev?

  • Ali poznate kakšno ptico selivko?

Ptice selivke so tiste ptice, ki nimajo stalnega okolja bivanja, ampak se v iskanju primernega bivališča selijo. To pomeni, da se celotna populacija neke vrste ptice ob istem času odpravi na isto lokacijo. Najpogostejši razlog za množično selitev ptic je dejstvo, da pozimi zanje hrane primanjkuje, zato se, preden nastopi zima, selijo v tople kraje, iz katerih se potem vrnejo na svojo izhodiščno točko, ko pride pomlad. Najkrajše selitvene razdalje so tiste, kjer se ptice prek zime umaknejo z gora v dolino, najdaljšo pot pa opravijo polarne čigre, ki gnezdijo na Arktiki in prezimujejo na Antarktiki, kar pomeni, da ob začetku zime preletijo kar 25.000 kilometrov. Večinoma se ptice selijo s severa na jug, evropske ptice tako prezimijo ob Sredozemskem morju in v Afriki.

Od približno 10.000 vrst ptic se seli približno polovica (ostale imenujemo stalnice), ki selitev opravi dvakrat: spomladi, ko se iz južnih krajev vračajo v severna gnezdišča, in jeseni, ko spet letijo proti jugu. Vsako leto se po svetu tako seli kar 50 milijard ptic!

V Sloveniji poznamo 388 vrst ptic, a je le ena četrtina takšnih, ki so stalnice. Ostale pri nas ali gnezdijo, prezimijo ali pa se le ustavijo na svoji selitveni poti.

Naša najslavnejša ptica selivka je zagotovo lastovka, ki pri nas gnezdi, seli pa se v podsaharsko Afriko.

Na tej povezavi si lahko ogledate, kako si lastovka pri nas zgradi gnezdo.

  • Ste že kdaj videli takšno gnezdo?

  • Ali poznate kakšno gnezdo, v katero se vsako leto vračajo lastovke?

Tudi bela štorklja se seli v daljne kraje. Kar dve, ki sta se izvalili na Štajerskem, smo kasneje našli v 8500 kilometrov oddaljeni Južni Afriki.

Na tej povezavi si lahko ogledate popis selitve slovenskih štorkelj Bele, Ota, Lole in Čarlija, ki sta jo pripravila Elektro Ljubljana in Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije.

Ptice selivke pa v svojem perju včasih tudi prinesejo nove vrste semen v tuje kraje. Veliko rastlin je v nekaterih državah začelo rasti prav zaradi ptic selivk, ki so s seboj prinesle semena, ki jih tam sicer niso poznali.

Na tej povezavi si lahko preberete razmislek Irene Štaudohar o pticah selivkah. 

ZANIMIVE PTICE

Kivi je edina vrsta ptic, ki nima peruti, njeno perje pa je tako grobo, da spominja na kožuh. Čeprav so nekoč verjetno živeli po vsem svetu, jih danes lahko najdemo samo še na otokih Nove Zelandije. Kivi je tudi pogovorno ime za prebivalca Nove Zelandije. 

Kolibri je zelo majhna ptica, ki meri od 7 do 14 centimetrov, prav tako pa je izrazito lahka. Najlažji predstavniki kolibrijev tehtajo le 1 gram! Zaradi zmožnosti hitrega premikanja kril so sposobni lebdeti v zraku. So tudi edina vrsta ptic, ki lahko leti vzvratno. 

Pingvin je vodna ptica, ki ne more leteti in živi izključno na južni polobli. Je kratkovidna žival, zato zunaj vode ne vidi dobro. Pritlikavi pingvini zrastejo do 30 centimetrov, največji cesarski pingvini pa do 160 centimetrov. Imajo čokato telo in kratke noge, ravnotežje pa lovijo z debelim repom. Pri hoji prenašajo težo telesa z ene noge na drugo, zato deluje, kot da se pri hoji zibljejo. 
ALI STE VEDELI ...

... da se panoga znanosti, ki se ukvarja s pticami, imenuje ornitologija, znanstvenik, ki se ukvarja s pticami, pa ornitolog?

... da so ptice ena najbolje preučenih skupin živali?

... da krokar lahko posnema človeški glas?

... da papigo lahko naučimo govoriti?

... da imajo noji največje oči med kopenskimi živalmi? Nojeve oči so celo večje od njegovih možganov!

... da nekatere race spijo z odprtim očesom in se tako zavarujejo pred plenilci? 

... da se ptice ne potijo?

... da imajo ptice srčni utrip s kar 400 udarci na minuto, kadar počivajo, in 1000 udarci na minuto, kadar letijo?

... da so golobi včasih nosili pisma? Imenovali so se golobi pismonoše. 
BERIMO O PTICAH

Za naše najmlajše ljubitelje ptic bo zagotovo zanimiva slikanica slovenske ilustratorke Lile Prap Ptiči?!, v kateri kokoši odkrijejo svoje najbližje sorodnike, ptiče, dinozavre pa tudi zmaje. Delo je pridobilo znak kakovosti zlata hruška.

Slikanica Poleti domov, ptiček avtorja K. D. Pluma govori o ptici selivki in njeni poti domov, pri čemer otroci njeno popotovanje spoznavajo skozi njeno videnje. Za založbo Co Libri jo je v slovenski jezik prevedel Boris A. Novak.

Slikanica Zgodba o vrani je priredba indijanske zgodbe o barviti vrani, ki tvega svoje življenje, da bi prijateljem prinesla sončno toploto. Priredbo in ilustracije je pripravila angleška kostumografinja in ilustratorka Naomi Howarth, v slovenski jezik pa sta jo za založbo Zala prevedla Mateja Sužnik in Miha Sužnik. Delo je primerno za otroke v starostnem obdobju od 4 do 8 let.

Nagrajeni prvenec švedske pisateljice Ellen Karlsson Špagica, ptiček in jaz razstira zgodbo male Selme, ki ima v srčku ptička, ki jo nenehno kljuva. Zbadajoči ptiček do nje ni posebej prizanesljiv, govori ji, da je čudna, ker še vedno nima najboljše prijateljice ali prijatelja. Ko Selma spozna podobno nenavadno dekle po imenu Špagica, se začne zanimiv potep Selme, ptička in Špagice. Knjiga je v slovenskem prevodu Danni Stražar izšla pri založbi Zala in pridobila znak kakovosti zlata hruška.

DEJAVNOSTI

Najljubša ptica
Narišite in opišite svojo najljubšo ptico. Kakšne barve je njeno perje? Kako velika je? Kako zveni njen čivk? Kakšno gnezdo si bo zgradila? Katera je njena najljubša hrana?

Opazovanje ptic
Pred domom ali šolo, kjer imate krmilnico, nekaj dni opazujte ptice. Koliko ptic se pojavi pri krmilnici ob določeni uri? Koliko različnih ptic je obiskalo krmilnico? Ali se je katera od ptic vrnila večkrat? Svoje ugotovitve strnite v miselni vzorec in ga predstavite sošolcem.

Domišljijski esej
Predstavljajte si, da ste ptica selivka. Opišite svojo pot od doma do toplih krajev. Kaj vse ste opazili na poti? Ste spoznali kakšnega novega prijatelja? Kakšni so topli kraji?



Pedagoško gradivo je pripravil Benjamin Zajc.