PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Zaradi bolezni v ansamblu vse ponovitve predstave Peter Pan odpadejo, predstavo Štiri črne mravljice pa nadomeščamo s predstavo Kdo je napravil Vidku srajčico.

ŠKRT ŠKRT KRA ČOF!


Žabec Jerko se boji iti spat. Kaj je ta zvok – škrt škrt kra čof – ki se sliši pod njegovo posteljo? Jerkov oče ga poskuša prepričati, da ni ničesar, česar bi se moral bati. Vse dokler se sam ne uleže v posteljo in tudi njega zbudi skrivnostni zvok noči.

Predstava Škrt škrt kra čof! je narejena po istoimenski slikanici belgijske ilustratorke in pisateljice Kitty Crowther, ki je za svoje delo leta 2010 prejela nagrado Astrid Lindgren, eno najpomembnejših nagrad na področju literature za otroke. Skozi zgodbo o malem žabcu Jerku, ki ga zvečer preganja neznan zvok, natančno opiše otroški strah, ki ga odrasli pogosto ne jemljemo dovolj resno, hkrati pa frustracijo staršev, ki ne morejo več vstopiti v otroški svet, zato se jim zdijo ti strahovi prazni in nerelevantni.

Tako Jerkov očka vztrajno trdi, da pošasti z imenom Škrt škrt kra čof ni, dokler ga Jerko ne »prežene« iz postelje in mora iti očka spat v njegovo sobo. Takrat tudi sam zasliši čudni zvok ... Predstava je tako namenjena obojim, staršem in otrokom: prvim pokaže, da se za strašno pošastjo pogosto skriva kakšna čisto običajna stvar, drugim pa, da otroški strahovi niso izmišljotina, zgolj drugače interpretirana realnost, ki jo gre jemati resno.

Na tej povezavi si lahko preberete »Pismo očetu in mami,« ki sta ga za gledališki list uprizoritve napisali Irena Duša in Jana Zirkelbach. 

PRED OGLEDOM PREDSTAVE


  • Ogledali si boste predstavo o strahu. Ali veste, kaj je strah? Opišite ga.

  • Vas je bilo že kdaj strah? Česa?

  • Kako ste pregnali strah?

  • Ali poznate pregovor »Strah je od znotraj votel, od zunaj pa ga nič ni«? Kako si ga razlagate?

Avtorica slikanice Škrt škrt kra čof! je priznana belgijska ilustratorka Kitty Crowther. 

Na tej povezavi si lahko ogledate, kako nastajajo njene ilustracije. 

DOŽIVLJANJE PREDSTAVE


  • Na kratko obnovite zgodbo.

  • Vam je bila predstava všeč? Zakaj?

  • Vam kaj ni bilo všeč? Zakaj?

  • Koliko likov je nastopalo?

  • Opišite prostor. Je bilo v njem kaj posebnega?

  • Opišite lutke.

  • Česa je bilo Jerka strah? Je Škrt škrt kra čof pošast?

  • Zakaj je predstavi naslov Škrt škrt kra čof!?

  • Naštejte zvoke, ki ste jih slišali v predstavi? Ali ste videli, kako so nastajali?

NAMIZNE LUTKE


Namizne lutke so vrsta lutk, ki jih animator (ali animatorji) premika po scenski površini pred sabo. Navadno so velike med 20 in 40 centimetri, narejene pa so lahko iz različnih materialov, tako trdih kot tudi mehkejših – najpogosteje so to les ali različne vrste pene. Izbira materiala je odvisna od tega, kakšen efekt bi radi dosegli ustvarjalci: če na primer hočemo, da bi bila lutka sposobna preciznih gibov, bomo uporabili trd material (na primer les), mehek material (na primer blago ali mehka pena) pa ustvarjajo bolj sproščen občutek gibanja. Trup namizne lutke je običajno narejen iz enega kosa, udi pa so nanj pritjeni tako, da so gibljivi. Glava je lahko del trupa ali samostojen, prav tako gibljiv element. V osnovni različici lahko lutko s pomočjo v hrbet vdelanega vodila premika en sam igralec, ki z drugo roko kontrolira glavo in/ali ude. Za natančnejšo animacijo so potrebni dodatni animatorji, ki omogočijo kontrolo nad vsemi gibljivimi deli hkrati.

Lutke v predstavi Škrt škrt kra čof! so narejene iz EVA pene (trup z glavo)

in trde plastike (udi). Oba materiala sta nevpojna, da se lutke, ki med predstavo »skačejo« v vodo, ne bi poškodovale (vpojna pena ali les bi se med vsako predstavo napila vode, zaradi česar bi lutke hitro začele razpadati).

  • Ali je tudi pošast, ki se je Jerko boji, uprizorjena z namiznimi lutkami? Ali poznate senčne lutke? Znate s prsti narediti senčno lutko?

Na tej povezavi lahko dostopate do video delavnic izdelave različnih preprostih lutk.

  • Oglejte si slikanico Škrt škrt kra čof!. Ali so žabe v slikanici enake tistim v predstavi?

  • Kakšne so razlike med lutko in ilustracijo? Kaj prva lahko, česar druga ne more (se premika, govori, menja obleke ...)?

Na tej povezavi si lahko ogledate ilustracije iz slikanice.

ZVOK IN ZVOČNI EFEKTI V GLEDALIŠČU


  • Naštejte zvoke, ki ste jih slišali v predstavi?

  • Ali so bili zvoki posneti ali ustvarjeni v živo?

  • Ali veste, kako so nastali?

  • Ali veste, kaj so zvočni efekti? Kako se razlikujejo od glasbe?

Glasba je v različnih predstavah različno prisotna. Predvajana je lahko iz zvočnikov ali igrana v živo; isto velja tudi za zvočne efekte (zvoki, ki posnemajo resnično življenje in ustvarjajo občutje predstave). Efekti so pogosto posneti vnaprej in predvajani prek zvočnega sistema, še vedno pa so v uporabi tudi mehanski pripomočki. Pri tem gre včasih za dejanske zvoke uprizarjanjih predmetov (kadar na primer zvok loputanja z vrati proizvedemo z dejanskimi vrati ali pljusk s tem, da vržemo predmet v vodo), včasih pa predmet, ki zvok proizvaja, ni enak predmetu, ki ga ta zvok ponazarja (kadar na primer žabje regljanje ponazorimo z zvokom dveh kosov lesa).

Zvočni efekti v predstavi Škrt škrt kra čof! so izvedeni v živo, zanje pa skrbi glasbenik Blaž Celarec, ki je hkrati tudi avtor in izvajalec glasbe v predstavi.

  • Poskušajte najti čim več predmetov, s katerimi lahko proizvajate različne zvoke. Prosite starša ali vzgojitelja_ico, da zapre oči, vi pa zaigrajte na predmete (npr. tolčite po skodelici, zmečkajte list ...). Ali so uganili, katere predmete ste uporabili?

  • Vzemite velik lavor in ga napolnite z vodo. Vanjo mečite predmete različnih velikosti. Ali se pljuski med seboj razlikujejo? Ali lahko pri primerjavi dveh predmetov, ki jih vržete v vodo, uganete, kateri je večji?

  • V predstavi ima pomembno vlogo voda in njeni zvoki. Koliko različnih zvokov vode lahko najdete (npr. pretakanje iz kozarca v kozarec; pihanje s slamico v vodo; voda, ki teče iz pipe; voda, ki jo potegnete na stranišču; zvok vode v steklenici, ki jo tresete)?

Na tej povezavi lahko prisluhnete različnim posnetim zvočnim efektom. 

STRAH

»Pogum ne pomeni, da se ne bojiš. Pogum pomeni, da te strah ne ustavi.« - Bethany Hamilton

Na tej povezavi si lahko ogledate animiran film Moški, ki se je bal pasti (režija Joseph Wallace, 2011). 

Strah je osnovni mehanizem za preživetje, ki se sproži kot odgovor na določene dražljaje, kot so bolečina ali nevarnost. Je sposobnost prepoznavanja nevarnosti in vodi k potrebi po soočenju z nevarnostjo ali begu pred njo (temu rečemo odziv boj ali beg).

Na tej povezavi lahko poslušate pesem Zdravilo za strah. Kaj vse je v pesmi označeno kot strah? S čim avtorji premagajo ta strah?

  • Poskusite narisati strah. Kako izgleda?

  • Ali lahko poskusite opisati strah?

  • Ga lahko zaigrate?

  • Pomislite, česa vas je strah. Sedaj si ta strah predstavljajte kot osebo. Pogovarjajte se z njo.

Na tej povezavi si lahko preberete prispevek o strahu, ki ga je za pedagoško gradivo zapisala Jana Zirkelbach.

STROKOVNI POSVET


Predstava Škrt škrt kra čof! je bila izhodišče za pogovor o različnih otroških strahovih ter načinih, kako se z njimi spopasti. Z Ano Dušo so se pogovarjale klinična psihologinja s Pediatrične klinike v Ljubljani dr. Jana Kodrič, specialna pedagoginja dr. Branka D. Jurišič in režiserka predstave Ivana Djilas.

Posnetek pogovora si lahko ogledate na tej povezavi. 

NADALJNO BRANJE


  • Mav Hrovat, N. O miški, ki je zbirala pogum. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2012.

  • Ungerer, T. Trije razbojniki. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2010.

  • Preussler, O. Strahek. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006.

  • Simoniti, B. Andrej Nespanec. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014.


Pedagoško gradivo je pripravila Ana Duša.