Sovica Oka je prvo besedilo Svetlane Makarovič za otroke, uprizorjeno v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Svetlana Makarovič je ustvarila prisrčno, ljubeznivo in poetično zgodbo o mali, kapriciozni sovici Oki, ki se odloči, da ne bo več navadna, nočna ptica, temveč dnevna sova. Luna jo sicer želi pregovoriti, a nič ne pomaga. Zjutraj, ko sovja družina zleze v posteljo, si Oka natakne sončna očala in razposajeno poleti v beli dan.

Na našem odru se je Sovica Oka prvič pojavila že leta 1972 v režiji Matjaža Lobode in likovni podobi Jake Judniča. Predstava je pomenila prijetno in dobrodošlo osvežitev v repertoarju, ki je tedaj povečini obsegal tuja dela. Šele odtlej so se lutkovnih iger lotevali tudi drugi najpomembnejši slovenski literati.

• Vam je bila predstava všeč? Zakaj?

• Vam kaj v predstavi ni bilo všeč? Se vam je kakšen prizor zdel dolgočasen? Zakaj?

• Kateri prizor oziroma dogodek se vam je najbolj vtisnil v spomin?

• Kakšna se vam je zdela glasba? Ste si zapomnili katero od pesmi?

• Kje se pravljica dogaja? Kako so prostor nakazali v predstavi?

• Kako se je na odru prostor spreminjal?

• Koliko likov se pojavi v predstavi?

• Opišite Okino družino. Kakšne so njene sestre? Kaj pa oče?

• Zakaj je sovici ime Oka?

• Opišite, kje se je Oka potepala.

• Kaj nam sporoča predstava?

• Ali poznate še kakšno podobno zgodbo?

• Opišite lutke iz predstave.

• Kako so bile lutke oblečene?

• Iz katerih materialov so bile narejene?

• Kako so animatorji premikali lutke? Ali ste jih na odru opazili?

• Ali so se vse lutke premikale na enak način?

Na tej povezavi si lahko ogledate prispevek otroške poročevalke Neli, ki je obiskala našo lutkovno delavnico in se pozanimala, kako nastanejo lutke.

Marionetne lutke so lutke na nitih, animatorji pa jih upravljajo s posebnim vodilom. S potegom niti lutke premikajo roke in noge, obračajo glavo, včasih tudi zapirajo in odpirajo oči. Kompleksnejše lutke imajo tudi do 40 niti, zato med lutkarji veljajo za eno najzahtevnejših lutkovnih tehnik. Marionetne lutke izdelajo iz lesa v lutkovni delavnici.

Na tej povezavi si lahko ogledate, kako je nastajala marionetna lutka Beli zajec za predstavo Alica v čudežni deželi.

Kako nastane marioneta?

Najprej likovnik nariše skico.
Kipar iz lesa oblikuje njene različne dele.
Lutkovni tehnolog te dele spoji med seboj.
Šivilja lutkam sešije obleko.
Slikar lutko pobarva.
Lutkovni tehnolog jo naveže na niti.
Igralec oživlja marioneto s posebnim vodilom.
Marioneto izdelajo lutkovni tehnolog, kipar, slikar in šivilja. Zahtevnejšo marioneto izdelujejo v lutkovni delavnici več kot 150 ur.

S pomočjo posnetka na tej povezavi lahko tudi sami izdelate preprosto marioneto.

V predstavi so uporabljene tudi lutke na palici (ptice/ribe) in preproste mimične lutke (Sonce, Luna).

• Ali ste opazili, kako animatorji premikajo lutke ptic? Kako dosežejo, da se ptice spremenijo v ribe?

Avtorica likovne podobe Suzi Bricelj je o ustvarjanju lutk za predstavo povedala:
»Sovica Oka je prva predstava, kjer sem se kot ustvarjalka likovne zasnove srečala z lutkami. Njihova podoba je nastajala kar nekaj časa. Potrebnih je bilo mnogo skic in neizmerno kreativnih pogovorov s soustvarjalci. Neznansko sem uživala ob barvanju lesenih marionet. Trenutek, ko naslikaš oči in lutka oživi, je čudovit.«

Oka je radovedna sova, ki je želela videti, kakšno je življenje podnevi. Ponoči, ko se je cela družina odpravljala na potep, je Oka spala, zjutraj pa je odšla raziskovat dan.

• Zakaj Oka ne ve, kako izgleda življenje podnevi?

• Kako se na njeno željo po raziskovanju odzove oče Sovir? Zakaj?

• Kako pa se odzovejo njene sestre?

• Zakaj Oka zase pravi, da je posebna sova?

Zgodba opisuje otroško radovednost in jo tudi spodbuja.

Darja Lavrenčič Vrabec v delu Svetlanine pravljice zapiše:
»Spodbuja radovednost, pa čeprav s tem mladič lahko vznemirja starodavni vesoljni red. Prav radovednost, neukročenost in izvirnost te lahko naredijo za nekakšnega “mišjega angela”.«

Če Oka ne bi bila radovedna, ne bi nikoli izvedela, kakšen je dan in nikoli ne bi prišla do spoznanja, zakaj je za sove bolje, da raziskujejo ponoči.

• Kako se v predstavi kaže Okina radovednost? Zakaj se ji dan zdi tako čaroben?

• Ste tudi vi kdaj radovedni? Ste si kdaj želeli videti noč?

• Kako se Oka pripravi na svojo pustolovščino? Zakaj potrebuje očala?
  
  

Oka na svoji dnevni pustolovščini sreča zajca, s katerim se želi igrati, se hvalisa pred račko, da zna in zmore vse in komaj pobegne pred lisičjimi kremplji. Kaj hitro ugotovi, da je gozd podnevi popolnoma drugačen kot ponoči.

• Opišite Okino srečanje z zajčkom. Zakaj se je ustraši? Ali se strinjate, da se Oka do zajčka obnaša muhavo, nesramno?

• Opišite Okino srečanje z račko. Ali se Oka do račke obnaša enako kot do zajčka? Zakaj mislite, da Oka tako samozavestno skoči v vodo?

• Opišite Okino srečanje z lisico. Zakaj jo lisica zavede? Ali je Oka naivna?

• Zakaj mislite, da se Oka ne uspe spoprijateljiti z nobeno od živali?

• Kako se njena pustolovščina konča? Kdo ji pomaga? Zakaj?

• Kako se Oka odzove na prijateljsko pomoč? Ali se njen odnos do zajčka in račke spremeni?

• Kdo prepriča gozdne živali, da pomagajo Oki? Zakaj?

• Kaj se zgodi, ko se Oka zjutraj končno vrne domov?

Vsaka žival ima svoje značilnosti, ki jo skozi zgodbo definirajo. Poskusite poiskati glavne značilnost vsakega od likov (Oka – radovedna; lisica – zvita, lačna; zajček – plašen; račka – prijazna; oče Sovir – strog ...).

Preberite si odlomek pesmi, ki jo na začetku predstave poje Oka:

Kar si izmislim, to tudi storim,
ko se znoči, si zaspati želim,
ko pa bo jutranja zora prišla,
Oka takrat se potepat bo šla.

• Kaj nam odlomek pove o Oki?

• Česa se Oka nauči tekom svoje pustolovščine?

• Ali se njen odnos do družine na koncu predstave spremeni?

• Se tudi ostale živali kaj novega naučijo? Zakaj zajčka na koncu ni več strah Oke?

• Ali poznate pregovor »Iz lastnih napak se največ naučimo.«?

• Razmislite o izkušnjah. Ste se tudi vi kdaj na lastnih napakah naučili kaj novega?

Sove so nočne ptice s čokatim telesom in široko glavo z zaukrivljenim kljunom. Njihove oči, za razliko od oči drugih ptic, so pomaknjene naprej. So nočne ptice, kar pomeni da si hrano lovijo v temi.

• Ali veste, kako se sove oglašajo?

Na tej povezavi lahko prisluhnete petju sov.

Za sove je dolgo veljala legenda, da kličejo smrt. Ta mit je sovam povzročil kar nekaj težav, saj jim ljudje preprečevali gnezdenje na drevesih in hišah v svoji bližini. Danes vemo, da sove v resnici ne kličejo smrti. Raje kot to, jih danes razumemo kot najbolj modre živali v gozdu. To izhaja iz dejstva, da sove zelo dobro vidijo in imajo gibljiv vrat, kar pomeni, da lahko vidijo pred in za sabo. Tako bi lahko rekli, da je sova tudi nosilka vednosti, saj vidi tisto, česar drugi ne moremo.