PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL

TIMBUKTU, TIMBUKTU


Timbuktu je zgodovinsko in še vedno naseljeno mesto v afriški državi Mali, ki leži 20 kilometrov severno od reke Niger na južnem robu Sahare. Je tudi glavno mesto regije Timbuktu, ene od osmih upravnih regij v Maliju. Svoj čas je mesto veljalo za središče učenosti, strpnega pogovora in velikih skrivnosti, rekli so mu tudi mesto zlata.

  • Na zemljevidu poiščite Timbuktu.

  • Narišite mesto Timbuktu. Kako si ga predstavljate? Kakšne barve je?

Peter Svetina v slikanici Timbuktu, Timbuktu, ki je leta 2020 prejela nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, to mesto vzame za izhodišče in premiso v zbirki kratkih zgodb in pesmi. Na videz nepovezane »kratkice« nasmejijo, spodbudijo domišljijo in ponudijo nov pogled na red stvari. Triinštirideset kratkih besedil je pomensko odprtih in bogatih v podobah in duhovitostih. Poženejo nas v kaotičen svet, ki je čudovit poklon domišljiji.

  • Ali poznate slikanico Timbuktu, Timbuktu?

  • Prelistajte slikanico in jo opišite. Kakšne so zgodbe? Kako so povezane z ilustracijami Igorja Šinkovca?

Na tej povezavi si lahko ogledate, kako Igor Šinkovec ustvarja ilustracije.

  • Kako si predstavljate slikanico na odru?

OBISK GLEDALIŠČA

Pred ogledom predstave

Lutkovno gledališče Ljubljana je osrednje slovensko lutkovno gledališče, ki je bilo ustanovljeno leta 1948. Stoji na Krekovem trgu, v bližini mestne tržnice in ob vzpenjači na Grajski grič, v prostorih nekdanjega Mestnega doma. V gledališču se vsako leto zvrsti okoli

10 premier, program pa polnijo lutkovne in tudi dramske predstave. 

  • Ste že bili v gledališču? Katera je vaša najljubša predstava?

Na tej povezavi si lahko ogledate predstavitveni video Lutkovnega gledališča Ljubljana.  

  • Kaj vse ste lahko videli na posnetku?

  • Premislite, kdo vse dela v gledališču. 

  • Bi si tudi sami želeli delati v gledališču?

  • V kakšni predstavi bi nastopali in koga bi igrali?

Ste vedeli, da se v Lutkovnem gledališču Ljubljana skriva tudi Martin Krpan s svojo kobilico? Vsakič, ko odbije polna ura, se za hipec prikažeta. 

  • Ste ju videli ob obisku gledališča?

Lutkovno gledališče Ljubljana ima svojo posebnost. Nekaj, česar nima nobeno drugo gledališče v Sloveniji. 

Oglejte si posnetek na tej povezavi in ugotovite, kaj je ta posebnost.

  • Kaj je torej posebnost Lutkovnega gledališča Ljubljana?

  • Mislite, da je animatorje kdaj strah višine?

V gledališču se lahko zabavamo, skupaj z igralci zapojemo ob znani pesmici in ob ritmu ploskamo. A hkrati moramo ob obisku gledališča upoštevati tudi nekatera pravila. 

  • Kam v gledališču odložimo svoje stvari?

  • Kako se obnašamo v dvorani?

Na tej povezavi si lahko ogledate Infodromov prispevek o bontonu v gledališču. 


Po ogledu predstave

  • Premislite, kaj vse je v gledališki dvorani med predstavo in kaj lahko vidite in slišite.

  • Kako je bila videti gledališka dvorana? Kako imenujemo prostor, kjer so bili igralci? Kako pa prostor, kjer ste sedeli vi?

  • Od kod ste vstopili v dvorano in kje ste jo zapustili?

  • Kaj je naznanilo začetek predstave (glasba, premikanje zaves ...)?

  • Kaj vse ste lahko videli na odru?

DOŽIVLJANJE PREDSTAVE

  • Opišite predstavo, ki ste si jo ogledali.

  • Vam je bila predstava všeč? Zakaj?

  • Vam kaj v predstavi ni bilo všeč? Zakaj?

  • Ali česa niste razumeli?

  • Se vam je katera od zgodb še posebej vtisnila v spomin?

  • Ste videli lutkarje? Koliko jih je nastopalo?

  • Kdo so glavni junaki zgodbe? Opišite jih.

  • Kakšne lastnosti imajo?

  • Kdo je še nastopal v predstavi? Kako so se igralci spremenili v druge like?

  • Opišite prostor dogajanja.

  • Se je prostor med predstavo spreminjal? Kako?

  • Vas je kaj pri prostoru še posebej presenetilo?

  • Kako so se lutkarji premikali po prostoru?

  • Vam je bila glasba v predstavi všeč?

  • Kako je v predstavi nastala nevihta?

  • Ste v predstavi opazili kakšne nenavadne inštrumente?

Glasbo za predstavo je pripravil glasbenik Samo Kutin, ki svoje inštrumente in zvočila pogosto izdeluje iz vsakdanjih predmetov.

Na tej povezavi lahko prisluhnete improvizaciji z različnimi zvočili Sama Kutina.

  • Poskusite tudi sami zaigrati na predmete, ki so okoli vas. Kako zveni kozarec, ko ga udarimo s svinčnikom?

LUTKE

Ste vedeli, da v Lutkovnem gledališču Ljubljana vse lutke izdelamo sami? V naši delavnici ustvarjajo lutkovni tehnologi, kiparji, slikarji, šivilje in še mnogi drugi, zahtevnejše lutke pa izdelujejo tudi več kot 150 ur.

Na tej povezavi si lahko ogledate prispevek otroške poročevalke Neli, ki je obiskala našo lutkovno delavnico in se pozanimala, kako nastanejo lutke.

  • Koliko lutk je bilo uporabljenih v predstavi? Opišite jih.

  • Ali so lutkarji na odru oživljali le lutke ali tudi druge predmete?

V predstavi so uporabljene namizne lutke, izdelane iz lesa. Zanje je značilno, da jih lutkar animira s pomočjo držala, ki je na hrbtni strani lutke. Lutkar ponavadi stoji za lutko, ki se premika po podlagi, največkrat mizi.

Na tej povezavi najdete videodelavnice za izdelavo različnih vrst lutk.

V predstavi lutkarji oživljajo tudi različne predmete, od velikih kock, s katerimi sestavijo mesto, do manjših magnetnih ploščic (pogovornih oblačkov). Lutkarji v predstavi raziskujejo predmete in ugotavljajo, kako se predmeti lahko premikajo, v kakšne like se lahko spremenijo in kaj lahko gledalcu sporočijo.

  • Pomislite, v kaj vse so se v predstavi spremenile kocke. Kaj pa hrib?

  • Igrajte se s predmeti. V kaj se lahko spremeni skodelica? Kaj pa svinčnik? Ali je zvezek lahko ptica?

  • Ali lahko iz reči, ki so okoli vas, zgradite ali sestavite kaj novega? Se lahko stvari spremenijo v žival? Vozilo? Ali kaj popolnoma novega?

  • Iz predmetov, ki vas obdajajo, poskusite narediti svoj portret. Uporabite lahko majhne ali velike predmete. Kateri predmet bi lahko bil vaša glava? Kaj pa noge?

  • Izberite si en predmet. Opišite njegovo obliko. Poskusite jo posnemati. Sedaj to poskusite še z drugimi predmeti, nato pa svoje gibe spremenite v predmetni ples.

TRIJE PRIJATELJI

  • Kako bi opisali tri glavne junake zgodbe? So si podobni? V čem so si različni?

  • Kako se odzivajo na dogajanje okoli sebe?

  • Se še spomnite, s čim vse se junaki srečajo na poti v Timbuktu?

  • Kako junaki pripovedujejo zgodbe? Jih kdaj tudi pojejo? Ali jih vedno pripovedujejo lutke?

  • Opišite teto Frančiško in dedka.

  • Kaj počne veselce strica Friderika? Kaj ga zmoti in kaj stori?

  • Kam vse so šle nonine pogrešane tabletke?

  • Kakšna je bila rozina? (Zlohotna.) Se strinjate s to oznako? Kaj pa je storil volkec?

  • Se še spomnite, kaj je baobab? (Drevo, na katero je pripeta Zemlja.)

  • Ali so zgodbe, s katerimi se junaki srečajo, v čem posebne? So vas spominjale na kakšne zgodbe, ki jih že poznate?

NESMISELNE ZGODBE

Slikanica in predstava Timbuktu, Timbuktu, obe sta polni humornih nesmislov.

  • Ali veste, kaj pomeni beseda »nesmisel«?

Nesmiselne zgodbe so tiste zgodbe, ki združujejo smiselne elemente z nesmiselnimi, s čimer spodkopavajo jezik ali logično sklepanje. Na primer: v predstavi lahko poslušamo zgodbo o gospe, ki je hotela spiti kavo. Logično sklepanje nas pelje do misli, da bo kavo tudi popila. A potem se zgodi preobrat in kava popije gospo!

  • Se spomnite še kakšnega nesmisla iz predstave?

  • Poskusite si izmisliti kakšen svoj nesmisel.

V literaturi poznamo tudi izraz »bistroumni nesmisel«, ki pomeni besedno zvezo, v kateri sta dva izključujoča se pojma. Na primer: lepa grdota, čista umazanija ali pa suha voda.

PETER SVETINA

Peter Svetina je slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec in literarni zgodovinar. Njegova prva slikanica Omrožku, ki si ni hotel striči nohtov je izšla leta 1999 in bila leta 2003 postavljena na oder Lutkovnega gledališča Maribor, kjer so kasneje uprizorili več njegovih del. Uredil je antologijo starejše slovenske mladinske književnosti Pionirji na promenadi. Sodeluje tudi pri snovanju učbenikov in prevajanju tuje literature. Leta 2001 je izdal prvo zbirko za odrasle Kavarna v prvem nadstropju.

Njegov večkrat nagrajeni in prevedeni opus razpira tematike in vprašanja, zanimive za otroke in tudi za odrasle. V branje priporočamo še nekaj njegovih del.

  • Peter Svetina: Molitvice s stopnic (ilustrirala Ana Zavadlav, izdala Mladinska knjiga, 2016)

Molitvice s stopnic so zbirka sedmih prikupnih molitvic za najmlajše, ki je svoje mesto našla v prestižni zbirki za otroke Knjižnica Čebelica.

Na tej povezavi lahko najdete tudi televizijsko pravljico o teh molitvicah, ki jo je pripravila Radiotelevizija Slovenija.

  • Peter Svetina: Kako zorijo ježevci (ilustriral Damijan Stepančič, izdala Založba Miš, 2015)

Kako zorijo ježevci je zbirka simpatičnih besedil, polnih humorja in sproščenih premislekov o naravi življenja. Knjiga je prejela nagrado večernica in znak za kakovost otroških in mladinskih knjig zlata hruška.

  • Peter Svetina: Domače naloge (ilustriral Damijan Stepančič, izdala Mladinska knjiga, 2014)

Domače naloge so zbirka zabavnih in poetičnih domačih nalog, ki se poigrava z jezikom, s smislom besed in z rimami.


Spletno pedagoško gradivo je pripravil Benjamin Zajc.

POKROVITELJA GLEDALIŠČA