Gledališki laboratorij Lutkovnega gledališča Ljubljana je projekt, s katerim gledališče mladostnike vključuje v svet nastajanja gledaliških produkcij. Prek avdicij se vsako leto izbere nadobudne mlade ustvarjalce, ki pod taktirko izkušenega režiserja in strokovnjakov več mesecev ustvarjajo svežo gledališko produkcijo. V sklopu laboratorija so do sedaj nastale tri predstave: Vihar v glavi, Pravica biti človek, Rumena luna.

Prikriti kurikulum je termin, s katerim označujemo vse vidike kurikula, ki učijo vedênja, stališča, vrednote (tudi stereotipe), ki niso sprejeti kot pozitivni. Povezan je s posrednimi sporočili, ki jih učenci dobijo o sebi in drugih. Maureen O'Hagan in Maureen Smith v knjigi Special Issues in Child Care (1993) kot primere navajata zlasti stereotipe in predsodke, ki se v ravnanju kažejo kot dajanje prednosti večinski kulturi in ne upoštevajo multikulturnosti.

Kornelija Špoljar v članku Novi pristopi k vzgojno-izobraževalnim programom v sodobnih konceptih predšolske vzgoje zapiše, da prikriti kurikulum poudarja nenamerne, a učinkovite dejavnike, kot so opremljenost ustanov, organizacija prostora in število učenk ter učencev v skupini, ki določajo vzgojno-izobraževalni proces, vlogo udeleženk in udeležencev v njem ter na interakcijo med vzgojiteljicami, vzgojitelji, učenkami in učenci. Opozarja tudi, da prikriti kurikulum »ne zadeva zgolj bolj ali manj ideološko obarvanih vsebin in učnih predmetnikov, ampak tudi, včasih celo predvsem, organizacijo vsakdanjega življenja in način komunikacije v vrtcu … Sem sodi vse, kar je v vrtcu samoumevnega in v zvezi s čimer otroci pogosto nimajo izbire: dnevni red in urejenost vrtca, potek hranjenja in spanja, način organiziranja in izbor dejavnosti in še kaj.«

• Razmislite o prikritem kurikulumu. Kako se kaže v vašem vsakdanjiku v šoli?

Na tej povezavi si lahko preberete članek Mize in stoli, s katerimi živimo, v katerem umetnica, pedagoginja in piska Annette Krauss razmišlja o šolskem prostoru in njegovi vpletenosti v prikriti kurikulum.

Projekt Annette Krauss Prikriti kurikulum obravnava nenamerne in nepriznane oblike znanja, vrednot in prepričanj, ki so del učnih procesov in vsakdanjega življenja v srednjih šolah. Projekt se ukvarja s področjem komunikacije v šoli, obravnava njene slepe pege, skrite niše in neme prakse. Krauss v projektu skupaj s srednješolkami in srednješolci poskuša razviti oblike raziskovanja, ki bi omogočile razumevanje prikritega kurikuluma.

Na tej povezavi si lahko ogledate projekte, delavnice in zapise, ki so nastali v sklopu tega še trajajočega projekta.

• Preberite si članek Annette Krauss in tudi sami izvedite vajo Skupno guganje stolov. Kaj ste opazili? Opišite, kaj se je dogajalo.

• Opišite hierarhične odnose v šoli. Kdo je glavni? Kdo ne sme sprejemati odločitev? Se vam zdi to prav?

• Razmislite o vaši šoli in vaši vpetosti vanjo. Kaj vam je všeč, kaj vas moti?

• Kakšen je vaš odnos do sistema ocenjevanja in ocen na sploh?
  
  
  

Glasbo za predstavo je pripravil duo Lovekovski. Gre za projekt Nike Lapkovski in Neže Dobrovoljc, ki real-life, njegove različne obraze in emocije, preslika v besedilno in kompozicijsko zrele ter zanimive skladbe.

Na tej povezavi lahko prisluhnete skladbi Korenje.

• Kakšen vtis je na vas pustila predstava?

• Vam je bila všeč? Bi kaj spremenili?

• Kaj se vam je najbolj vtisnilo v spomin?

• Ste izvedeli kaj novega?

• Ste se s kakšnim likom še posebej poistovetili?

• S kakšnimi metodami so ustvarjalci prikazali šolski sistem in njihovo vpetost vanj?

• Bi rekli, da je bila predstava dramska, plesna ali lutkovna?

• Katere teme odpira predstava? Bi vi še kaj dodali?

• Se vam zdi, da je predstava uspešno zajela vzdušje šole? Zakaj? S kakšnimi metodami so ustvarjalke in ustvarjalci gradili to vzdušje?

• Kako se je snoval prostor na odru? Kateri je bil glavni element scenografije? V katere prostore smo »vstopali«?

Dr. Manca Košir je 19. maja 2009 sklicala javno tribuno z naslovom »Kakšno šolo hočemo?«, ki je bila namenjena artikulaciji različnih idej, vizij in zahtev za drugačno šolo. V treh nadaljevanjih javne tribune, ki jo je v sodelovanju s pobudniki organiziral Center za duhovno kulturo iz Ljubljane, so se po principu svetovne kavarne oblikovali predlogi prenove šolskega sistema, na podlagi katerih je bil sprejet Manifest za odlično javno šolo, ki si ga lahko preberete tukaj. Udeleženke in udeleženci so ustanovili odbor, zadolžen za stike z ministrstvom in za vključitev pobud iz manifesta v Belo knjigo o izobraževanju, ki v različnih oblikah deluje še danes.

Na socialnem omrežju Facebook se je kot podaljšek tej civilni iniciativi ustanovila skupina, namenjena izmenjavi mnenj o javni šoli in potrebnih spremembah.

Na 27. Mednarodnem festivalu sodobnih umetnosti – Mesto žensk so organizatorke pripravile poseben festivalski sklop, namenjen prav prikritemu kurikulumu oziroma vsakdanji šolski rutini, ki uči onkraj uradnega kurikuluma. Poleg festivalske premiere uprizoritve Vse je v redu se je v tem sklopu odvil še strokovni posvet Šola in vrtec skozi ogledalo in otvoritev razstave Annette Krauss Prikriti kurikulum. Razstava vključuje nova umetniška dela s skupnim naslovom Pesmi izgovorov, ki so nastala v sodelovanju z mladimi ustvarjalkami in ustvarjalci uprizoritve Vse je v redu.

Na tej povezavi si lahko ogledate video prispevek z otvoritve razstave.

• Kako ste doživljali šolanje na daljavo?

• Kaj se je izrisalo kot pozitivna in kaj kot negativna plat šolanja na daljavo?

Tradicionalna oblika izobraževanja tako v Sloveniji kot v drugih državah poteka v šolskih razredih. V času pandemije, ko zaradi varovanja zdravja zadrževanje v zaprtih prostorih ni bilo zaželjeno, se je šolanje preselilo na splet, kar je povzročilo velike spremembe v organizaciji in izvedbi vzgojno-izobraževalnega sistema. Pandemija je vplivala na več kot 190 držav na vseh celinah in na 1,6 milijarde ljudi, ki se izobražuje. Zaradi svetovnega zaprtja šol je bilo do aprila 2020 prizadetih 94 % učenk in učencev (Policy Brief: Education during COVID-19 and beyond, 2020).

• Kako je na vas vplivalo šolanje na daljavo?

• Se vam zdi, da imate zaradi šolanja na daljavo manko znanja?

• Kateri šolski predmet je zaradi šolanja na daljavo najbolj trpel?

Na UNESCO ocenjujejo, da bi naj učenke in učenci do jeseni 2020 pridobili 30 % manj znanja, kot bi ga navadno. V matematiki naj bi bil delež še nižji. Ocene pravijo tudi, da je zaradi delnega ali celotnega zaprtja šol več kot 100 milijonov otrok padlo pod najnižjo raven obvladanja branja. (Education: From disruption to recovery, 2021).

Na tej povezavi lahko spremljate nadaljujočo raziskavo Education: From distuption to recovery, prek katere UNESCO ugotavlja kratkoročne in dolgoročne posledice za svetovni vzgojno-izobraževalni sistem.

• Kakšen komentar šolanju na daljavo poda uprizoritev? Se z njim strinjate?

• ESEJ: napišite esej o šoli, kakršne si želite. Vsako idejo podkrepite z argumenti in razmisleki.

• RAZISKAVA: raziščite prikriti kurikulum in v obliki miselnega vzorca pripravite predstavitev, v kateri izpostavite njegovo vlogo v vašem razredu, vaši šoli.

• OKROGLA MIZA: v razredu pripravite okroglo mizo na temo učnega načrta in šole. Pogovarjajte se o željenih spremembah, o že ustaljenih dobrih in slabih praksah ... Opazujte dogajanje na okrogli mizi in ga analizirajte. Pri tem si lahko pomagate s člankom Annette Krauss.

• PESEM IZGOVOROV: Napišite pesem, pravljico, esej ali kratko zgodbo na temo izgovorov. Primerjajte jo s sošolkami in sošolci. Ali uporabljate enake izgovore?

• Katja Sudec: Kam naj sedem? Učenje v ustvarjanju šolske arhitekture. 

• Anita Jug Došler: Raziskovanje in usmerjanje prikritega kurikula – študija primera. 

• Ksenija Bregar-Golobič: Kakšno šolo hočemo? Prostor kot element (prikritega) kurikula.