PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL

ZAJČKOVA HIŠICA


Zajčkova hišica je zgodba o tem, kako se lahko vsak od nas kdaj znajde v stiski in brez strehe nad glavo in o tem, kako lepo in pomembno je, da si takrat pomagamo. Žaba, veverica, jazbec in medved v naši zgodbi pomagajo zajčku, ki izgubi svoj dom. S svojo naklonjenostjo, veseljem, odločnostjo in dobrodušnostjo mu odženejo črne misli in skupaj z njim postavijo novo hišico. Lisica pa se medtem skriva za grmovjem. Pomagati se ji ne ljubi, ker je fina gospa, je pa vseeno najprej radovedna in nato zavistna. Tudi sama bi imela novo hišico. Zakaj so jo zgradili zajcu in ne njej? Kako bi jo lahko dobila? Morda z zvijačo? Lisica je bistra in se domisli hudo nenavadne poti. A k sreči tudi tisti okoli nje niso čisto neumni. V svoji goljufiji ostane sama in nazadnje ji ne ostane drugega, kot da odkida blato, s katerim si je postlala. Vsi si želimo varen in prijeten kot, v katerem bi živeli mirno in brez skrbi. Nekateri ga imamo, drugi ne. Tudi tistim, ki ga imamo, se včasih zgodi, da gre kaj narobe, da ga izgubimo ali pa naš dom naenkrat ni več varen. In v nesreči je največja sreča, če ti kdo priskoči na pomoč.

Pravljica Zajčkova hišica je izšla s tremi ilustracijami Hane Stupica v antologiji proze in poezije za otroke Anje Štefan Svet je kakor ringaraja, v Lutkovnem gledališču Ljubljana pa smo se odločili, da njune podobe s papirja povabimo v prostor, na oder. Anja Šefan je sedla k pisanju, Hana Stupica k skicirki in Milko Lazar za čembalo, Žiga Lebar je zarezal v les, Sandra Bijurkov je vdela sukanec, Maša Avsec je prižgala luči ... in pod taktirko Martine Maurič Lazar je začela nastajati predstava za najmlajše. Taka »na roke«. Ne le zato, ker si igralci Voranc Boh, Iztok Lužar, Zala Ana Štiglic in Ajda Toman lutke nataknejo na roke — zato lutkam rečemo »ročne« —, ampak tudi zato, ker je predstava od začetka do konca, v najmanjšo podrobnost barv, zvoka in giba, narejena na roke, za otroke.

SVET JE KAKOR RINGARAJA


Anja Štefan (1969) je pesnica, pisateljica in raziskovalka pripovednega izročila, ki že več kot 20 let proučuje slovensko folkloristiko ter ustvarja svoj avtorski pravljični svet, ki je bil do objavljen že v več samostojnih knjižnih izdajah, ovenčanimi z mnogimi nominacijami in nagradami, med drugimi večernico in Levstikovo nagrado. Velja za začetnico slovenskega sodobnega pripovedovanja in ustanoviteljico pripovednega festivala Pravljice danes.

Lutkovno gledališče Ljubljana je z Anjo sodelovalo že večkrat. Poleg Zajčkove hišice smo uprizorili še njene pravljice Bobek in barčica, Štiri črne mravljice in Gugalnica za vse.

Na tej povezavi lahko prisluhnete izjavi Anje Štefan o pripovedovanju pravljic.

Leta 2015 je s pomočjo urednice Irene Matko Lukan in kar enajstih slovenskih ilustratorjev pripravila antologijsko zbirko Svet je kakor ringaraja, v kateri so zbrana njena najboljša dela, od pravljic, ritmičnih pesmi do zavitih ugank.

DOŽIVLJANJE PREDSTAVE

  • Obnovimo, kaj vse se je zgodilo v predstavi.

  • Vam je bila predstava všeč? Zakaj?

  • Ali vam kaj ni bilo všeč? Vam je bilo kdaj med ogledom predstave dolgčas?

  • Ali česa niste razumeli?

  • Ste lahko videli animatorje? Koliko mislite, da jih je nastopalo?

  • Kakšni so junaki zgodbe? Kdo je glavni junak? Kdo pa je njegov nasprotnik?

  • Ali v pravljici nastopajo ljudje?

  • Kakšne lastnosti imajo junaki? Ali jih lahko povežete z lastnostmi živali?

  • Kateri junak je najbolj dobrodušen? Kaj pa naiven? Je kdo zvijačen in zavisten?

  • Kako so oblečeni junaki? Na koga vas spominjajo?

  • Ali so junaki le govorili ali so tudi peli?

  • Kako so ustvarjalci prikazali poplavo, dež in blato? Kako so zgradili hišo?

  • Kako se predstava konča?

  • Opišite prizorišče predstave.

  • Kakšno vlogo ima v predstavi rdeča zavesa?

  • Se vam predstava zdi kraljevska?

  • Kaj nam sporoča predstava?

  • Ali poznate pregovor »V nesreči je največja sreča, če ti kdo priskoči na pomoč.«? Kaj pomeni?

  • Ali poznate še kakšno podobno zgodbo?

ROČNE LUTKE

  • Ali so vam bile lutke všeč?

  • Ali ste videli animatorje? Ste opazili, kje so bili med predstavo?

  • Izberite si eno od lutk in jo opišite. Kako je oblečena, kakšne oblike glavo ima, kako se premika in kako govori?

  • Oglejte si ilustracije zgodbe Hane Stupice in jih primerjajte z lutkami iz predstave.

Ročna lutka je tista lutka, ki si jo animator nadene na roko. Vodena je od spodaj navzgor, osnovni element je človeška dlan. Klasična ročna lutka ima glavo in trup. Ta je izdelan kot lutkin kostum, ki si ga lutkar povezne na dlan kot rokavico. Palec in sredinec ali prstanec skupaj z mezincem so lutkine roke, kazalec vodi glavo, lutkarjeva dlan in podlaket pa sta osnova za lutkino telo. Te lutke so izredno gibljive in hitre. Posebnost in prednost ročne lutke je možnost bogate uporabe rekvizitov. Tradicionalne ročne lutke so bile izdelane iz lesa in blaga, danes se uporabljajo tudi drugi materiali kot so stiropor, pena, tudi papir in papirnata kaša (papirmache) ... Možnosti izbire materiala je neskončno, lahko pa lutko nadomestijo kar roke same.

POETIČNA PRAVLJICA

  • Razmislite, kako govorijo junaki v predstavi? Ali govorijo drugače, kot se normalno pogovarjamo? Na kaj vas je spominjal njihov govor? Je zvenel kot pesem?

Pravljice Anje Štefan so izrazito poetične, kar pomeni, da v pravljice vnaša jezik, ki je sicer značilen za poezijo in pesnenje. Za tak jezik so značilne rime.

  • Ali veste kaj so rime?

Če se besede končajo z enakimi črkami, potem rečemo, da se rimajo. Na primer: beseda muha se rima z besedo suha, saj se obe zaključita z -uha. Rime v stavke ponavadi postavimo tako, da se prva beseda pojavi na začetku stavka in druga na koncu.

  • Stavek Lahko noč, pa eno bolho za pomoč vsebuje rimo. Jo opazite? Kateri dve besedi se končata z enakimi črkami oziroma zlogom?

  • V predstavi najdemo veliko rim. Se kakšne spomnite (na primer tukaj ni potoka, zakaj lisica joka)?

  • Poznate še kakšne rime? Poskusite najti besede, ki se rimajo z besedami: hiška, mačka, most;

  • Ali se katera beseda rima na vaše ime?

Pogosto se v takšnih pravljicah pojavlja tudi inverzija besed. To pomeni, da nekatere besede napišemo v drugačnem vrstnem redu, kot je pravilno in če temu dodamo še kakšno rimo, postane stavek še posebej poetičen.

Poglejmo si stavek iz predstave, ki ga izreče lisica: Strašno je lilo, točno nad mano, divje z vso silo.

  • Poiščite rimo v stavku. Poskusite predelati stavek tako, da ne bo imel več rime (Strašno je lilo, točno nad mano, divje in silno.).

  • Ali je vrstni red besed obrnjen? Poskusite besede postaviti v nepoetični, slovnično pravilni vrstni red in brez rime (Točno nad mano je divje in silno strašno lilo.). Kaj se je zgodilo s stavkom? Se vam zdi čuden?

  • Za poetično pravljico je značilno, da je v njej veliko opisnih besed (divje, strašno ...), ki jim rečemo pridevniki. V normalnem pogovoru ponavadi ne uporabljamo tako veliko takšnih besed. Stavek preoblikujte tako, da mu bo ostal le en pridevnik (Točno nad mano je divje/silno/strašno lilo.). Tako, iz poetičnega stavka ste naredili navaden stavek.

  • Sedaj poskusite še navaden stavek (na primer Zajček je pojedel krajček kruha) preoblikovati v poetičnega (na primer Lačni zajček pojedel zadnji je kruha krajček.). Ne pozabite najti rime, dodati opisnih besed in obrniti kakšno besedo ali dve.


O PRIJATELJSTVU IN POMOČI

Zajčkova hišica pripoveduje o tem, kako se lahko vsak od nas kdaj znajde v stiski in brez strehe nad glavo, ter o tem, kako lepo in pomembno je, da si takrat pomagamo. Ko zajček doživi nesrečo, mu na pomoč priskočijo skoraj vse gozdne živali. S skupnimi močmi pridejo do rešitve in rešijo zajčkov problem. Edino lisica v dogodivščini ne sodeluje, ampak se od živali odmakne in zasnuje svoj zviti plan.

  • So si živali med seboj različne?

  • Ali se živali kljub temu razumejo? Ali so prijateljice?

  • Kako se živali odzovejo, ko slišijo, da je poplava zajčku uničila hišico?

  • Ali bi zajčku uspelo zgraditi hišico, če ne mu ostale živali ne bi pomagale?

  • Kaj razumete pod besedo »prijateljstvo«? Kdo je pravi prijatelj?

  • Opišite svoje prijatelje.


  • Zakaj lisica uniči svojo hišico? Kako se na to odzovejo ostale živali?

  • Ali ima lisica prijatelje?

  • Ali je lisica zlobna? Je zavistna?

  • Zakaj so zajčku zgradili hišico, njej pa ne? Kako bi jo lahko dobila?

  • Zakaj se lisica na koncu odloči, da bo povedala resnico?

  • Ali za to, da poveš resnico, potrebuješ pogum?

  • Kako lisico na koncu sprejmejo druge živali? Ali dobi kazen? Zakaj?


  • Katere vrednote cenijo živali?

  • Kako si razlagate stavek »Na napakah se učimo«?

  • Kdo vse v predstavi se česa nauči na svojih napakah?

STRAH

  • Česa vsega se živali v predstavi bojijo? Zakaj?

  • Kako se odzivajo na stvari, ki jih strašijo?

  • Ali je bilo tudi vas kdaj strah? Česa?

  • Kako je videti strah?

  • Kaj nam pomaga premagati strah?

  • Ali se tudi vi bojite dežja? Zakaj mislite, da zajci ne marajo biti mokri, žabe pa? Poznate še kakšno žival, ki ne mara vode?

DEJAVNOSTI PO PREDSTAVI

  • Risba

Zajček si na koncu predstave s pomočjo prijateljev zgradi čisto novo hišico. Narišite njeno notranjost. Kako je videti zajčkova spalnica? Kje hrani korenje? Ali ima za hišico morda igrišče? Narišite še takšno hiško, ki bi si jo vi želeli imeti.

  • Pripovedovanje

Pripovedujte o zajčkovem življenju v novi hišici. Predstavljajte si, da živali pridejo na obisk. Kaj počnejo? Ali kuhajo? Se igrajo?

Pomislite na junake iz predstave, za katere ne vemo kakšno hišico imajo (žaba, medved, jazbec, veverica). Zamislite si njihove hišice in o njih pripovedujte. Hiše lahko tudi narišete. Kje v gozdu so? Ali živali živijo blizu druga drugi? Je žabja hiša drugačna od veveričine?

  • Darilo

Na tej povezavi najdete zvočno pravljico Anje Štefan Darilo. Prisluhnite ji in jo primerjajte z ogledano predstavo. V čem se zgodbi razlikujeta? V čem sta si podobni?

  • Zaigrajte predstavo

Naredite si preproste ročne lutke in zaigrajte predstavo.